Page 9 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 9
Uvodnik z orisom projekta
demo nove didaktične pristope, ki jih pri svojem delu razvijajo umetniki, in
okrepimo status vzgojno-izobraževalnih ustanov kot kulturnih stičišč v lokal-
nem okolju.
Ker je sklepni del izvajanja projekta potekal v času pandemije covida-19
in daljšega zapiranja vrtcev in šol, se je pred nami pojavil še en izziv, in si-
cer kako preseči vzgojno-izobraževalne ovire ob šolanju na daljavo in naslo-
viti stiske otrok ter mladostnikov in izrazit upad motivacije za izobraževanje.
Verjeli smo, da če kdo, bodo sodelujoči umetniki našli načine kreativne rabe
informacijskih tehnologij, ki bodo omogočili nadaljevanje umetniških dejav-
nosti, s tem pa pomagali odpravljati občutek socialne izolacije in ponovno
osmislili pomen izobraževanja.
Vsebine prispevkov v monografiji
V tej monografiji so zbrani znanstveni in teoretski prispevki izvajalcev pro-
jekta SKUM, ki smo poleg usmerjanja osnovnih pedagoških dejavnosti ves
čas spremljali načine izvedbe projektov in njihove učinke ter si tako pridobili
dragoceno gradivo za nadaljnje raziskovanje področja vzgoje v umetnosti in
z umetnostjo.
V poglavju »Vzgoja z umetnostjo in prvoosebna umetniška izkušnja kot
ključni sestavini sodobne vzgoje in izobraževanja« Robi Kroflič predstavi te-
oretsko utemeljitev prvoosebne umetniške izkušnje, kot se je ta izoblikovala
v fenomenologiji in reformski pedagogiki. Gre za dialog vzgajane osebe z
umetnino oziroma z vsebinami, ki jih upodablja z umetniškimi sredstvi. Ko
ustvarjamo z umetniškimi jeziki, se vzpostavi stik med zavestjo in okoljem na
način, da se v ta stik vzgajana oseba vključi z vsemi plastmi svoje duševnosti –
z mišljenjem, s čustvenimi odzivi in z motivacijo za vztrajanje v aktivnosti ter
željo po polni udeleženosti v umetniškem dogodku. Ob tem pride do pozu-
nanjenja notranjih občutij, ki ponuja lažji vstop v samorefleksijo in osebno-
stno rast. Ne smemo pa spregledati še ene dimenzije prvoosebne izkušnje,
ki vznikne kot posledica dejavnega vstopanja vzgajane osebe v umetniški
dogodek kot gledalca/poslušalca/bralca. To je nekaj, česar vzgajane osebe
»ne moremo naučiti« oziroma ji prenesti z razlago o pomenu umetnosti, am-
pak lahko nastane samo kot posledica neposredne »poetske prakse« – po-
zornega opazovanja, doživljaja in interpretacije. V zaključku avtor predstavi
izbrane primere uspešnega spodbujanja prvoosebnih umetniških izkušenj s
tem, da so umetniki otrokom, učencem oziroma dijakom predstavljali lastne
umetniške kreacije, jih vodili skozi ogled likovne razstave na načelih partici-
pativnega galerijskega posredovanja, z umetniškimi sredstvi omogočili po-
glabljanje učnih snovi pri različnih splošnoizobraževalnih pa tudi strokovnih
9
demo nove didaktične pristope, ki jih pri svojem delu razvijajo umetniki, in
okrepimo status vzgojno-izobraževalnih ustanov kot kulturnih stičišč v lokal-
nem okolju.
Ker je sklepni del izvajanja projekta potekal v času pandemije covida-19
in daljšega zapiranja vrtcev in šol, se je pred nami pojavil še en izziv, in si-
cer kako preseči vzgojno-izobraževalne ovire ob šolanju na daljavo in naslo-
viti stiske otrok ter mladostnikov in izrazit upad motivacije za izobraževanje.
Verjeli smo, da če kdo, bodo sodelujoči umetniki našli načine kreativne rabe
informacijskih tehnologij, ki bodo omogočili nadaljevanje umetniških dejav-
nosti, s tem pa pomagali odpravljati občutek socialne izolacije in ponovno
osmislili pomen izobraževanja.
Vsebine prispevkov v monografiji
V tej monografiji so zbrani znanstveni in teoretski prispevki izvajalcev pro-
jekta SKUM, ki smo poleg usmerjanja osnovnih pedagoških dejavnosti ves
čas spremljali načine izvedbe projektov in njihove učinke ter si tako pridobili
dragoceno gradivo za nadaljnje raziskovanje področja vzgoje v umetnosti in
z umetnostjo.
V poglavju »Vzgoja z umetnostjo in prvoosebna umetniška izkušnja kot
ključni sestavini sodobne vzgoje in izobraževanja« Robi Kroflič predstavi te-
oretsko utemeljitev prvoosebne umetniške izkušnje, kot se je ta izoblikovala
v fenomenologiji in reformski pedagogiki. Gre za dialog vzgajane osebe z
umetnino oziroma z vsebinami, ki jih upodablja z umetniškimi sredstvi. Ko
ustvarjamo z umetniškimi jeziki, se vzpostavi stik med zavestjo in okoljem na
način, da se v ta stik vzgajana oseba vključi z vsemi plastmi svoje duševnosti –
z mišljenjem, s čustvenimi odzivi in z motivacijo za vztrajanje v aktivnosti ter
željo po polni udeleženosti v umetniškem dogodku. Ob tem pride do pozu-
nanjenja notranjih občutij, ki ponuja lažji vstop v samorefleksijo in osebno-
stno rast. Ne smemo pa spregledati še ene dimenzije prvoosebne izkušnje,
ki vznikne kot posledica dejavnega vstopanja vzgajane osebe v umetniški
dogodek kot gledalca/poslušalca/bralca. To je nekaj, česar vzgajane osebe
»ne moremo naučiti« oziroma ji prenesti z razlago o pomenu umetnosti, am-
pak lahko nastane samo kot posledica neposredne »poetske prakse« – po-
zornega opazovanja, doživljaja in interpretacije. V zaključku avtor predstavi
izbrane primere uspešnega spodbujanja prvoosebnih umetniških izkušenj s
tem, da so umetniki otrokom, učencem oziroma dijakom predstavljali lastne
umetniške kreacije, jih vodili skozi ogled likovne razstave na načelih partici-
pativnega galerijskega posredovanja, z umetniškimi sredstvi omogočili po-
glabljanje učnih snovi pri različnih splošnoizobraževalnih pa tudi strokovnih
9
