Page 11 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Uvodnik z orisom projekta
vključevanje umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalno delo. Za kakovo-
stnejšo kulturno-umetnostno vzgojo pa bi bila potrebna tudi širša in boljša
mreža partnerstev med vzgojno-izobraževalnimi ter kulturnimi ustanovami
in umetniki.
Eno od področij ciljev projekta SKUM je bilo tudi spodbujanje razvoja
vrtca in šole kot kulturnih stičišč v lokalnem okolju. Omenjeno tematiko
opisujejo Vesna Podgornik, Jana Kalin in Katja Jeznik v poglavju »Vzgojno-
izobraževalna ustanova kot kulturno stičišče lokalnega okolja«. Raziskava,
ki je vključevala koordinatorje projekta SKUM iz treh vrtcev, petih osnov-
nih šol in petih srednjih šol, je pokazala, da se je tekom izvajanja projekta
SKUM okrepilo zavedanje pedagoških delavcev o pomembnosti sodelova-
nja s posameznimi umetniki in kulturnimi ustanovami pri organizaciji ter
izvedbi kulturno-umetniških dogodkov in prireditev v njihovem lokalnem
okolju. Nabor tovrstnih dejavnosti (razstave likovnih in fotografskih del, pri-
reditve, filmske predstave, proslave ob državnih praznikih, pevski zbori ipd.)
se je tekom izvajanja projekta SKUM povečal. Vrtci in šole so se povezali
tudi z mediji in nekateri od njih so redno objavljali prispevke ter oglaševali
pomembne dogodke v lokalnih časopisih in drugih medijih, kot so družbena
omrežja, radio, razne publikacije, spletne strani, TV ipd. Avtorice izpostavljajo,
da medsebojno sodelovanje odpira prostor za učenje drug od drugega, širi
možnosti za učenje tako mladih kot odraslih ter gradi socialni in kulturni ka-
pital posameznikov. Na ta način se oblikujeta občutek pripadnosti skupnosti
in medsebojna solidarnost, razvijajo se posamezniki ter skupnosti v celoti. V
ta namen je potrebno zagotavljati ustrezno načrtovanje in evalvacijo ciljev;
porazdelitev virov, moči, odgovornosti pri doseganju skupnih ciljev; ohra-
njati odprtost, fleksibilnost in proaktivno naravnanost vseh vključenih; oza-
veščati pomembnost vzgojno-izobraževalnih ustanov kot kulturnega stičišča
lokalne skupnosti.
Petra Štirn Janota in Darja Štirn pa v poglavju »Spodbujanje narativnosti v
vzgoji in izobraževanju« predstavita pomen narativne vednosti, ki vključuje
zmožnost oblikovanja zgodb in pripovedovanja, spodbuja raznolike poglede
na svet ter kritično vstopanje v družbeno realnost in krepi aktivno poslušanje
ter učenje od drugega. Pri tem naracijo opredeljujeta kot prvoosebno izku-
šnjo, ki podpira načela poetskosti učenja in poučevanja, pomembna pa je
tako za učence kot učitelje. Pri pomenu naracije za učence izpostavita moti-
vacijski in epistemološki pomen zgodbe, vpliv na oblikovanje smisla bivanja,
odprte identitete in etične dimenzije sprejemanja drugačnosti, subjektifika-
cijo, bolj poglobljeno razumevanje učnih vsebin in tudi pomoč pri avtotera-
pevtskem soočanju z osebnimi in družbenimi travmami. Učitelji in vzgojitelji
11
vključevanje umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalno delo. Za kakovo-
stnejšo kulturno-umetnostno vzgojo pa bi bila potrebna tudi širša in boljša
mreža partnerstev med vzgojno-izobraževalnimi ter kulturnimi ustanovami
in umetniki.
Eno od področij ciljev projekta SKUM je bilo tudi spodbujanje razvoja
vrtca in šole kot kulturnih stičišč v lokalnem okolju. Omenjeno tematiko
opisujejo Vesna Podgornik, Jana Kalin in Katja Jeznik v poglavju »Vzgojno-
izobraževalna ustanova kot kulturno stičišče lokalnega okolja«. Raziskava,
ki je vključevala koordinatorje projekta SKUM iz treh vrtcev, petih osnov-
nih šol in petih srednjih šol, je pokazala, da se je tekom izvajanja projekta
SKUM okrepilo zavedanje pedagoških delavcev o pomembnosti sodelova-
nja s posameznimi umetniki in kulturnimi ustanovami pri organizaciji ter
izvedbi kulturno-umetniških dogodkov in prireditev v njihovem lokalnem
okolju. Nabor tovrstnih dejavnosti (razstave likovnih in fotografskih del, pri-
reditve, filmske predstave, proslave ob državnih praznikih, pevski zbori ipd.)
se je tekom izvajanja projekta SKUM povečal. Vrtci in šole so se povezali
tudi z mediji in nekateri od njih so redno objavljali prispevke ter oglaševali
pomembne dogodke v lokalnih časopisih in drugih medijih, kot so družbena
omrežja, radio, razne publikacije, spletne strani, TV ipd. Avtorice izpostavljajo,
da medsebojno sodelovanje odpira prostor za učenje drug od drugega, širi
možnosti za učenje tako mladih kot odraslih ter gradi socialni in kulturni ka-
pital posameznikov. Na ta način se oblikujeta občutek pripadnosti skupnosti
in medsebojna solidarnost, razvijajo se posamezniki ter skupnosti v celoti. V
ta namen je potrebno zagotavljati ustrezno načrtovanje in evalvacijo ciljev;
porazdelitev virov, moči, odgovornosti pri doseganju skupnih ciljev; ohra-
njati odprtost, fleksibilnost in proaktivno naravnanost vseh vključenih; oza-
veščati pomembnost vzgojno-izobraževalnih ustanov kot kulturnega stičišča
lokalne skupnosti.
Petra Štirn Janota in Darja Štirn pa v poglavju »Spodbujanje narativnosti v
vzgoji in izobraževanju« predstavita pomen narativne vednosti, ki vključuje
zmožnost oblikovanja zgodb in pripovedovanja, spodbuja raznolike poglede
na svet ter kritično vstopanje v družbeno realnost in krepi aktivno poslušanje
ter učenje od drugega. Pri tem naracijo opredeljujeta kot prvoosebno izku-
šnjo, ki podpira načela poetskosti učenja in poučevanja, pomembna pa je
tako za učence kot učitelje. Pri pomenu naracije za učence izpostavita moti-
vacijski in epistemološki pomen zgodbe, vpliv na oblikovanje smisla bivanja,
odprte identitete in etične dimenzije sprejemanja drugačnosti, subjektifika-
cijo, bolj poglobljeno razumevanje učnih vsebin in tudi pomoč pri avtotera-
pevtskem soočanju z osebnimi in družbenimi travmami. Učitelji in vzgojitelji
11
