Page 10 - Kroflič, R., S. Rutar in B. Borota, ur. 2022. Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah: projekt SKUM. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
i Kroflič, Sonja Rutar in Bogdana Borota
predmetih, hkrati pa udeleženim v projektih omogočili kreativne rabe multi-
medijskih orodij.
Sledi poglavje »Spodbudno, odprto in inovativno učno okolje kulturno-
umetnostne vzgoje« Sonje Rutar, Jane Kalin, Anne Kožuh in Bogdane Bo-
rota. V njem avtorice predstavijo značilnosti odprtih učnih okolij kot prosto-
rov, ki omogočajo organizacijo umetniške izkušnje, intuicije, uvida in doži-
vljanja. Učno okolje opredelijo kot dinamični socialni in materialni kontekst,
spodbudno učno okolje pa kot okolje, v katerem vzgojitelj/učitelj skupaj z
otroki, mladostniki in vsemi vključenimi v procese vzgoje in izobraževanja
vzpostavlja ter omogoča spodbudne materialne (materialno okolje) in pod-
porne čustvene, socialne in poučevalne interakcije (čustveno-socialno in na-
črtno pedagoško okolje). Odprtost tega okolja pomeni, da vsem sodelujo-
čim omogoča dostop do raznolikih izkušenj, vsebin ter prostorov varnega
tveganja, divergentnega mišljenja, eksperimentiranja in različnih perspektiv
pri razvoju ter razumevanju pomenov, inovativnost pa se odraža v presega-
nju konvergentnih načinov načrtovanja, izvedbe in evalvacije pedagoškega
procesa. Hkrati avtorice izpostavijo štiri ključna načela, ki to tudi omogočajo:
participacijo vseh vključenih v vzgojo pri načrtovanju, izvajanju in evalvira-
nju, oblikovanje skupnostne povezanosti, omogočanje intuicije, uvida, do-
življanja, spoznavanja in ustvarjanja ter avtentičnost in neposrednost učnih
izkušenj.
V poglavju »Pomen umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem pro-
cesu v vrtcu, osnovni in srednji šoli« Helena Smrtnik Vitulić, Barbara Sicherl
Kafol, Helena Korošec, Uršula Podobnik, Simona Prosen in Vesna Geršak pred-
stavijo ugotovitve raziskave, ki je zajela štiri evalvacijska poročila iz vrtcev,
šest poročil iz osnovnih in dve poročili iz srednjih šol, udeleženih v pro-
jektu SKUM. V evalvacijskih poročilih, ki so jih pripravili učitelji, so zajeta
tudi stališča sodelujočih umetnikov ter otrok in mladostnikov, v nekaterih pa
tudi stališča staršev. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako po mnenju izbranih
udeležencev v projektu SKUM vključevanje umetniških izkušenj v vzgojno-
izobraževalni proces prispeva k različnim področjem razvoja otrok in mla-
dostnikov. Rezultati kažejo, da so udeleženci v projektu izpostavili naslednje
pozitivne učinke: pomen novih umetniških izkušenj, razvoj sporazumevalnih
zmožnosti ter drugega znanja in refleksije, pozitiven vpliv na medosebne
odnose, čustva in osebnostno rast ter razvoj ustvarjalnosti. Ugotovitve ra-
ziskave tudi kažejo, da se ob vključevanju umetniških dejavnosti v vzgojno-
izobraževalni proces spremenita tako sprejemanje in doživljanje umetnosti
kot proces učenja ter poučevanja. Zato je pomembno, da se učitelji in vzgo-
jitelji v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja usposabljajo za
10
predmetih, hkrati pa udeleženim v projektih omogočili kreativne rabe multi-
medijskih orodij.
Sledi poglavje »Spodbudno, odprto in inovativno učno okolje kulturno-
umetnostne vzgoje« Sonje Rutar, Jane Kalin, Anne Kožuh in Bogdane Bo-
rota. V njem avtorice predstavijo značilnosti odprtih učnih okolij kot prosto-
rov, ki omogočajo organizacijo umetniške izkušnje, intuicije, uvida in doži-
vljanja. Učno okolje opredelijo kot dinamični socialni in materialni kontekst,
spodbudno učno okolje pa kot okolje, v katerem vzgojitelj/učitelj skupaj z
otroki, mladostniki in vsemi vključenimi v procese vzgoje in izobraževanja
vzpostavlja ter omogoča spodbudne materialne (materialno okolje) in pod-
porne čustvene, socialne in poučevalne interakcije (čustveno-socialno in na-
črtno pedagoško okolje). Odprtost tega okolja pomeni, da vsem sodelujo-
čim omogoča dostop do raznolikih izkušenj, vsebin ter prostorov varnega
tveganja, divergentnega mišljenja, eksperimentiranja in različnih perspektiv
pri razvoju ter razumevanju pomenov, inovativnost pa se odraža v presega-
nju konvergentnih načinov načrtovanja, izvedbe in evalvacije pedagoškega
procesa. Hkrati avtorice izpostavijo štiri ključna načela, ki to tudi omogočajo:
participacijo vseh vključenih v vzgojo pri načrtovanju, izvajanju in evalvira-
nju, oblikovanje skupnostne povezanosti, omogočanje intuicije, uvida, do-
življanja, spoznavanja in ustvarjanja ter avtentičnost in neposrednost učnih
izkušenj.
V poglavju »Pomen umetniških izkušenj v vzgojno-izobraževalnem pro-
cesu v vrtcu, osnovni in srednji šoli« Helena Smrtnik Vitulić, Barbara Sicherl
Kafol, Helena Korošec, Uršula Podobnik, Simona Prosen in Vesna Geršak pred-
stavijo ugotovitve raziskave, ki je zajela štiri evalvacijska poročila iz vrtcev,
šest poročil iz osnovnih in dve poročili iz srednjih šol, udeleženih v pro-
jektu SKUM. V evalvacijskih poročilih, ki so jih pripravili učitelji, so zajeta
tudi stališča sodelujočih umetnikov ter otrok in mladostnikov, v nekaterih pa
tudi stališča staršev. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako po mnenju izbranih
udeležencev v projektu SKUM vključevanje umetniških izkušenj v vzgojno-
izobraževalni proces prispeva k različnim področjem razvoja otrok in mla-
dostnikov. Rezultati kažejo, da so udeleženci v projektu izpostavili naslednje
pozitivne učinke: pomen novih umetniških izkušenj, razvoj sporazumevalnih
zmožnosti ter drugega znanja in refleksije, pozitiven vpliv na medosebne
odnose, čustva in osebnostno rast ter razvoj ustvarjalnosti. Ugotovitve ra-
ziskave tudi kažejo, da se ob vključevanju umetniških dejavnosti v vzgojno-
izobraževalni proces spremenita tako sprejemanje in doživljanje umetnosti
kot proces učenja ter poučevanja. Zato je pomembno, da se učitelji in vzgo-
jitelji v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja usposabljajo za
10
