Page 430 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 430
bara Kopačin in Mateja Verdir
tempu dela v razredu, prav tako ni sposobna čustvovanja in nudenja človeške
topline, ki jo potrebujemo v medsebojnih odnosih, kot jo lahko nudi učitelj
s svojo občutljivostjo in se odzove na različne probleme v razredu ter nato
prilagodi potek učne ure in procesa. IKT tudi ni sposobna prilagoditve posa-
meznikovemu razpoloženju in ne nudi povratnih informacij.
Denačeva pripisuje za upad otroškega glasbenega ustvarjanja pripisuje
predvsem sodobni tehnologiji, saj se je v današnjih časih zelo spremenil od-
nos, ki ga imamo do glasbenega ustvarjanja, petja in igranja, kar pa je posle-
dica množice akustičnih dražljajev iz naše okolice, ki naredijo uporabnika oz.
poslušalca pasivnega (Denac 2002).
Empirični del
Menimo, da razredni učitelji, ki se pri poučevanju glasbene umetnosti ne po-
čutijo dovolj suverene, pogosteje posežejo po IKT, s katero lahko učencem
predstavijo pesmi, ki se jih bodo naučili, in kot podlago naučeni pesmi upo-
rabijo že posnete spremljave. Namen raziskave je s pomočjo anketnega vpra-
šalnika raziskati in ugotoviti povezavo med glasbeno izobrazbo razrednih
učiteljev ter uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti.
Ugotoviti želimo, ali predhodna glasbena izobrazba učiteljev (formalno
glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti) vpliva na poučeva-
nje glasbe in v kolikšni meri učitelji namesto svojega glasu in glasbil pri pouku
uporabljajo IKT (CD-predvajalnik, računalnik in projektor, interaktivna tabla,
pametni telefon).
Raziskovalna hipoteza
Hipoteza 1. Učitelji, ki se niso aktivno ukvarjali z glasbo (formalno glasbeno
izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti), pri pouku glasbene umetnosti
pogosteje uporabljajo IKT.
Metodologija
Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno
metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec sodelujočih učite-
ljev v raziskavi je bil namenski in neslučajnostni. Podatke smo zbirali s sple-
tnim anketnim vprašalnikom. Ta je zajemal vprašanja odprtega, zaprtega in
kombiniranega tipa ter lestvico stališč s trditvami. Sodelovanje je bilo pro-
stovoljno in anonimno. Podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega pro-
grama IBM SPSS Statistics 22, kjer smo uporabili postopke deskriptivne stati-
stike. Pri inferenčni statistiki smo uporabili χ2-preizkus.
430
tempu dela v razredu, prav tako ni sposobna čustvovanja in nudenja človeške
topline, ki jo potrebujemo v medsebojnih odnosih, kot jo lahko nudi učitelj
s svojo občutljivostjo in se odzove na različne probleme v razredu ter nato
prilagodi potek učne ure in procesa. IKT tudi ni sposobna prilagoditve posa-
meznikovemu razpoloženju in ne nudi povratnih informacij.
Denačeva pripisuje za upad otroškega glasbenega ustvarjanja pripisuje
predvsem sodobni tehnologiji, saj se je v današnjih časih zelo spremenil od-
nos, ki ga imamo do glasbenega ustvarjanja, petja in igranja, kar pa je posle-
dica množice akustičnih dražljajev iz naše okolice, ki naredijo uporabnika oz.
poslušalca pasivnega (Denac 2002).
Empirični del
Menimo, da razredni učitelji, ki se pri poučevanju glasbene umetnosti ne po-
čutijo dovolj suverene, pogosteje posežejo po IKT, s katero lahko učencem
predstavijo pesmi, ki se jih bodo naučili, in kot podlago naučeni pesmi upo-
rabijo že posnete spremljave. Namen raziskave je s pomočjo anketnega vpra-
šalnika raziskati in ugotoviti povezavo med glasbeno izobrazbo razrednih
učiteljev ter uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti.
Ugotoviti želimo, ali predhodna glasbena izobrazba učiteljev (formalno
glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti) vpliva na poučeva-
nje glasbe in v kolikšni meri učitelji namesto svojega glasu in glasbil pri pouku
uporabljajo IKT (CD-predvajalnik, računalnik in projektor, interaktivna tabla,
pametni telefon).
Raziskovalna hipoteza
Hipoteza 1. Učitelji, ki se niso aktivno ukvarjali z glasbo (formalno glasbeno
izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti), pri pouku glasbene umetnosti
pogosteje uporabljajo IKT.
Metodologija
Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno
metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec sodelujočih učite-
ljev v raziskavi je bil namenski in neslučajnostni. Podatke smo zbirali s sple-
tnim anketnim vprašalnikom. Ta je zajemal vprašanja odprtega, zaprtega in
kombiniranega tipa ter lestvico stališč s trditvami. Sodelovanje je bilo pro-
stovoljno in anonimno. Podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega pro-
grama IBM SPSS Statistics 22, kjer smo uporabili postopke deskriptivne stati-
stike. Pri inferenčni statistiki smo uporabili χ2-preizkus.
430
