Page 429 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 429
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku glasbene umetnosti
cah prisotni računalnik z LCD projektorjem, interaktivna tabla in drugi mediji.
Pred tem so imeli nalogo prenašanja informacij učencem kasetofon, televi-
zija in CD-predvajalnik. Sedanje naprave uporabniku hitreje, lažje in varneje
dostavijo informacije (Borota in Brodnik 2006).
Sodobne oblike načrtovanja glasbenih dejavnosti s pomočjo IKT, ki daje
pogoje za kvalitetnejše izvajanje, ustvarjanje in poslušanje glasbe, zagovarja
tudi Ajtnik (2001), ki trdi, da je pripravljenost učiteljev za uvajanje sodobnih
pristopov pri podajanju glasbe in izobraževalnem procesu še zelo majhna.
Tudi Borota (2007) je mnenja, da je ključni dejavnik pri uvajanju IKT v pouk
glasbene umetnosti ravno učitelj, ki poučuje glasbeno umetnost. Kako bo
z IKT posodobil način poučevanja, je izključno njegova odločitev, pri čemer
so pomembne tudi motiviranost, usposobljenost za uporabo IKT ter pripra-
vljenost na vseživljenjsko učenje za razvijanje kompetentnosti pri uporabi
IKT. S pomočjo vodstva šole, drugih učiteljev in opremljenosti šole z IKT si
učitelj ustvari načrt uvajanja IKT v pouk glasbene umetnosti glede na učne
okoliščine v razredu. Če je v učilnici en računalnik, je smiselna uporaba LCD-
projektorja, ki vsem učencem hkrati omogoča, da spremljajo predvajani pro-
gram na ekranu računalnika (Borota 2007).
Zdajšnji učni načrti za glasbeno umetnost predvidevajo ciljno in procesno-
razvojno načrtovanje pouka, kar od učitelja zahteva neko strategijo načrto-
vanja in strategijo uvajanja modela v procese učenja. To je povezava med
oblikami učenja in metodami ter povezava med pripomočki in didaktičnimi
sredstvi (Borota in Brodnik 2006).
Prednosti in slabosti IKT pri pouku glasbene umetnosti
Pri pouku glasbene umetnosti bi nam sodobna tehnologija morala služiti le
kot pripomoček pri izvajanju določenih glasbenih dejavnosti pri spoznava-
nju različnih glasbenih slogov, raziskovanju in preverjanju zvokov ter glas-
benih struktur, morali bi biti vir za učenje besedil in pesmi . . . (Lango 2006).
Učenec lahko preko IKT glasbena znanja utrjuje tudi pri samostojnem do-
mačem delu, učitelju glasbene umetnosti pa uporaba IKT pomaga pri vpli-
vanju na čim več čutil, tudi na spodbujanje čustvenih odzivov in na logično
mišljenje. Zvočni viri učence seznanjajo z originalno zvočnostjo glasbe, ki je
učitelj ne more izvajati sam. Zvočno-vizualni viri nam služijo za spoznavanje
instrumentov, materialov, iz katerih so instrumenti izdelani, načina drže in
igranja ter za spoznavanje glasbeno-scenskih del (Črčinovič Rozman 2000;
Hawkridge 1985).
Božnar (2004) govori o slabostih IKT, med katerimi izpostavlja predvsem
to, da sodobna tehnologija naj ne bi bila sposobna odzivanja in prilagajanja
429
cah prisotni računalnik z LCD projektorjem, interaktivna tabla in drugi mediji.
Pred tem so imeli nalogo prenašanja informacij učencem kasetofon, televi-
zija in CD-predvajalnik. Sedanje naprave uporabniku hitreje, lažje in varneje
dostavijo informacije (Borota in Brodnik 2006).
Sodobne oblike načrtovanja glasbenih dejavnosti s pomočjo IKT, ki daje
pogoje za kvalitetnejše izvajanje, ustvarjanje in poslušanje glasbe, zagovarja
tudi Ajtnik (2001), ki trdi, da je pripravljenost učiteljev za uvajanje sodobnih
pristopov pri podajanju glasbe in izobraževalnem procesu še zelo majhna.
Tudi Borota (2007) je mnenja, da je ključni dejavnik pri uvajanju IKT v pouk
glasbene umetnosti ravno učitelj, ki poučuje glasbeno umetnost. Kako bo
z IKT posodobil način poučevanja, je izključno njegova odločitev, pri čemer
so pomembne tudi motiviranost, usposobljenost za uporabo IKT ter pripra-
vljenost na vseživljenjsko učenje za razvijanje kompetentnosti pri uporabi
IKT. S pomočjo vodstva šole, drugih učiteljev in opremljenosti šole z IKT si
učitelj ustvari načrt uvajanja IKT v pouk glasbene umetnosti glede na učne
okoliščine v razredu. Če je v učilnici en računalnik, je smiselna uporaba LCD-
projektorja, ki vsem učencem hkrati omogoča, da spremljajo predvajani pro-
gram na ekranu računalnika (Borota 2007).
Zdajšnji učni načrti za glasbeno umetnost predvidevajo ciljno in procesno-
razvojno načrtovanje pouka, kar od učitelja zahteva neko strategijo načrto-
vanja in strategijo uvajanja modela v procese učenja. To je povezava med
oblikami učenja in metodami ter povezava med pripomočki in didaktičnimi
sredstvi (Borota in Brodnik 2006).
Prednosti in slabosti IKT pri pouku glasbene umetnosti
Pri pouku glasbene umetnosti bi nam sodobna tehnologija morala služiti le
kot pripomoček pri izvajanju določenih glasbenih dejavnosti pri spoznava-
nju različnih glasbenih slogov, raziskovanju in preverjanju zvokov ter glas-
benih struktur, morali bi biti vir za učenje besedil in pesmi . . . (Lango 2006).
Učenec lahko preko IKT glasbena znanja utrjuje tudi pri samostojnem do-
mačem delu, učitelju glasbene umetnosti pa uporaba IKT pomaga pri vpli-
vanju na čim več čutil, tudi na spodbujanje čustvenih odzivov in na logično
mišljenje. Zvočni viri učence seznanjajo z originalno zvočnostjo glasbe, ki je
učitelj ne more izvajati sam. Zvočno-vizualni viri nam služijo za spoznavanje
instrumentov, materialov, iz katerih so instrumenti izdelani, načina drže in
igranja ter za spoznavanje glasbeno-scenskih del (Črčinovič Rozman 2000;
Hawkridge 1985).
Božnar (2004) govori o slabostih IKT, med katerimi izpostavlja predvsem
to, da sodobna tehnologija naj ne bi bila sposobna odzivanja in prilagajanja
429
