Page 47 - Gošnik, Dušan. 2020. Strategije in uspešnost podjetja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 47
Rezultati empirične raziskave 47
Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa. Z vidika vrste
vprašanj smo vključili vprašanja o dejstvih. Anketiranci so podajali oce-
ne strinjanja s podanimi trditvami. Da smo omogočili čim večjo razliko-
vanje odgovorov, smo se izognili uporabi odgovorov vrste »da« in »ne«.
Uporabili smo šeststopenjsko Likertovo lestvico, da smo se izognili od-
govorom na srednji vrednosti lestvice (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe
2007, 166).
Spremenljivke, ki smo jih vključili v vprašalnik, so bile ordinalne, šte-
vilske in nominalne. Ordinalna spremenljivka omogoča kvečjemu ure-
ditev enot po velikosti. Ordinalne (lestvica od 1–6) smo uporabili za
merjenje sprememb v okolju in strategije podjetja do kupcev. Številske
spremenljivke omogočajo ureditev po vrednosti. Uporabili smo jih pri
merjenju finančne uspešnosti podjetja, kar smo merili z ROA, ROE in
EVA. Nominalne spremenljivke omogočajo razlikovanje med vrednostmi
samo z enakostjo ali neenakostjo (Košmelj 2001, 239–245). Uporabili
smo jih za merjenje celovite uspešnosti podjetja, kar smo merili z BON.
Testiranje veljavnosti in zanesljivosti merskega instrumenta
Merski instrument smo razvili s pomočjo pregleda literature, njegovo za-
snovo pa predstavili v poglavju »Teoretični model povezav med dejavniki,
hipoteza in merski instrument«. Vprašalnik (priloga 1) smo oblikovali v
spletni obliki s pomočjo spletne aplikacije 1KA, ki je odprtokodna apli-
kacija za spletno anketiranje.
Zanesljivost vprašalnika smo preverili s pomočjo Cronbachovega ko-
eficienta alfa (α), ki je namenjen merjenju notranje konsistentnosti mer-
skega instrumenta (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 166). Pred
pošiljanjem v podjetja smo vprašalnik dodatno predhodno testirali v
akademskem okolju. Obrnili smo se na pet raziskovalcev s področja ma-
nagementa in raziskovalne metodologije, od katerih smo pridobili kori-
stne predloge izboljšav vprašalnika. Te so se nanašale na jasnost zapisane-
ga, navodila za izpolnjevanje, strukturo in zaporedje tematskih sklopov.
Predloge smo upoštevali in jih vključili v izboljšano verzijo vprašalnika.
Testiranje delovanja spletne aplikacije optimiranega vprašalnika v elek-
tronski obliki v 1KA z izpolnjevanjem vsebine vprašalnika in testiranje
shranjevanja zbranih podatkov smo izvajali do 12. 6. 2017.
Veljavnost vprašalnika smo zagotovili z razvojem primernih pokaza-
teljev za merjenje posameznih vplivov in povezav s spoznanji v teoretič-
nem delu raziskave. Veljavnost se nanaša na to, koliko smo prepričani, da
merski instrument (anketni vprašalnik) dejansko meri to (pojav), kar naj
bi meril (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 168). Empirično smo na
Vprašalnik je bil sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa. Z vidika vrste
vprašanj smo vključili vprašanja o dejstvih. Anketiranci so podajali oce-
ne strinjanja s podanimi trditvami. Da smo omogočili čim večjo razliko-
vanje odgovorov, smo se izognili uporabi odgovorov vrste »da« in »ne«.
Uporabili smo šeststopenjsko Likertovo lestvico, da smo se izognili od-
govorom na srednji vrednosti lestvice (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe
2007, 166).
Spremenljivke, ki smo jih vključili v vprašalnik, so bile ordinalne, šte-
vilske in nominalne. Ordinalna spremenljivka omogoča kvečjemu ure-
ditev enot po velikosti. Ordinalne (lestvica od 1–6) smo uporabili za
merjenje sprememb v okolju in strategije podjetja do kupcev. Številske
spremenljivke omogočajo ureditev po vrednosti. Uporabili smo jih pri
merjenju finančne uspešnosti podjetja, kar smo merili z ROA, ROE in
EVA. Nominalne spremenljivke omogočajo razlikovanje med vrednostmi
samo z enakostjo ali neenakostjo (Košmelj 2001, 239–245). Uporabili
smo jih za merjenje celovite uspešnosti podjetja, kar smo merili z BON.
Testiranje veljavnosti in zanesljivosti merskega instrumenta
Merski instrument smo razvili s pomočjo pregleda literature, njegovo za-
snovo pa predstavili v poglavju »Teoretični model povezav med dejavniki,
hipoteza in merski instrument«. Vprašalnik (priloga 1) smo oblikovali v
spletni obliki s pomočjo spletne aplikacije 1KA, ki je odprtokodna apli-
kacija za spletno anketiranje.
Zanesljivost vprašalnika smo preverili s pomočjo Cronbachovega ko-
eficienta alfa (α), ki je namenjen merjenju notranje konsistentnosti mer-
skega instrumenta (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 166). Pred
pošiljanjem v podjetja smo vprašalnik dodatno predhodno testirali v
akademskem okolju. Obrnili smo se na pet raziskovalcev s področja ma-
nagementa in raziskovalne metodologije, od katerih smo pridobili kori-
stne predloge izboljšav vprašalnika. Te so se nanašale na jasnost zapisane-
ga, navodila za izpolnjevanje, strukturo in zaporedje tematskih sklopov.
Predloge smo upoštevali in jih vključili v izboljšano verzijo vprašalnika.
Testiranje delovanja spletne aplikacije optimiranega vprašalnika v elek-
tronski obliki v 1KA z izpolnjevanjem vsebine vprašalnika in testiranje
shranjevanja zbranih podatkov smo izvajali do 12. 6. 2017.
Veljavnost vprašalnika smo zagotovili z razvojem primernih pokaza-
teljev za merjenje posameznih vplivov in povezav s spoznanji v teoretič-
nem delu raziskave. Veljavnost se nanaša na to, koliko smo prepričani, da
merski instrument (anketni vprašalnik) dejansko meri to (pojav), kar naj
bi meril (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 168). Empirično smo na
