Page 19 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 19
Tina Bohak Adam, »EN, TEN, TENERA«
Je ev odnos do vokala in zborovstva je pomenljivo in zaokro eno opisal njegov prijatelj
ter èlan skupine Promusica viva, skladatelj Lojze Lebiè: »[…] Je je bil izjemno drzen
skladatelj, saj je upal z novimi prijemi poseèi v ukoreninjeno in pri nas malodane
dokonèno predstavo o èloveškem glasu, petju in zborovstvu. Glas mu je postal
najbogatejši instrument, ki ga je razširil v vse smeri, pevske nastope pa je znal smiselno in
preprièljivo obogatiti z domiselnimi re ijami. […]10 Poudarimo, da je bil pravzaprav
Jakob Je edini èlan skupine Pro musica viva, ki se je s takšno vnemo lotil komponiranja
zborovskih del in izkazal osredotoèenost vokalu.11 V enem izmed intervjujev je o
delovanju v Pro musici vivi povedal: »V skupini smo si razdelili te išèa skladateljskih
poudarkov; eden se je osredotoèil na koncertantsko zvrst, drugi na simfonièno, tretji na
aktualne tekste, èetrti na vokal, peti na opero, šesti na filmsko glasbo … Vse bolj se ka e,
da moje vztrajanje, zlasti pri zborovskem vokalu, oèitno zapolnjuje vrzel, ki bi sicer ostala
premalo pokrita. Gre konèno še za najbolj deficitarno zvrst glasbe za mladino, ki ostaja,
kar se tièe vrst skupine ‘Pro musica viva’, najmanj pokrita, sam pa sem ji namenil zajeten
del (pet zbirk, ki so deloma v pripravi za tematski natis). Vsekakor gre za tesen odnos do
vokala. […] Od kod tolikšna privr enost vokalu, si ne morem enoznaèno pojasniti. Še
najbolje: je glasba, ki omogoèa neposredno sporoèanje z besedo in tudi zgolj z zvokom.«12
Naglasimo, da je dele kompozicij, ki vkljuèujejo vokal, v primerjavi z Je evimi
sodobniki, razmeroma velik.
Jakob Je – urednik revije Grlica
Grlico v današnjem èasu, povsem neupravièeno, zborovodje otroških in mladinskih
zborov komaj še poznajo. Revija Grlica, sprva namenjena za mladinsko zborovsko glasbo
in pozneje za glasbeno vzgojo, je prièela izhajati leta 1953, po vzoru istoimenske glasbene
revije Sreèka Kumra, ki je izhajala v Zagrebu med prvo in drugo svetovno vojno. Bila je
dragocen vir skladb in znanja o glasbi in glasbeni pedagogiki.13 Prvi letnik je izdala
Prosvetno-pedagoška slu ba v zalo bi Mladinske knjige, zaradi pomanjkanja finanènih
sredstev pa je drugi letnik izšel šele po enoletnem premoru pod zalo niškim okriljem
Društva glasbenih pedagogov Slovenije ter Sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike
Slovenije.14 Prvi urednik revije je bil eno desetletje skladatelj, dirigent in zborovodja
Radovan Gobec, za krajši obdobji pa sta ga nasledila Pavle Kalan in Pavel Šivic. Jakob Je
je bil sprva èlan uredniškega odbora revije, od leta 1967 njen glavni, leto za tem pa
odgovorni urednik.15 Na mestu urednika je ostal dve desetletji oz. do leta 1988, ko je izšel
zadnji letnik Grlice. V tem obdobju je izšlo 28 letnikov s povpreèno petimi številkami –
nekaj èasa so letniki izhajali po koledarskem letu, nato po šolskem letu.16 Urednik je
10 Lojze Lebiè, »Jakobu – od blizu in daleè«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik
Jakoba Je a, 11.
11 Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela, 101–106.
12 Gregor Pompe, »Èe eli skladatelj druge spraviti v jok, mora to znati, ni pa treba, da joka sam«, Deloskop,
13 (2005), v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, Zbornik Jakoba Je a, 254.
13 Andrej Misson, »Jakob Je in Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba
Je a, 62.
14 Dragica var, Grlica za otroke, Izbor otroških zborovskih pesmi revije Grlica od 1953 do 1988
(Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2012), 17.
15 Andrej Misson, »Jakob Je in Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba
Je a, 63.
16 Dragica var, Grlica za otroke – Izbor otroških zborovskih pesmi revije ‘Grlica’ od 1953 do 1988, 17.
19
Je ev odnos do vokala in zborovstva je pomenljivo in zaokro eno opisal njegov prijatelj
ter èlan skupine Promusica viva, skladatelj Lojze Lebiè: »[…] Je je bil izjemno drzen
skladatelj, saj je upal z novimi prijemi poseèi v ukoreninjeno in pri nas malodane
dokonèno predstavo o èloveškem glasu, petju in zborovstvu. Glas mu je postal
najbogatejši instrument, ki ga je razširil v vse smeri, pevske nastope pa je znal smiselno in
preprièljivo obogatiti z domiselnimi re ijami. […]10 Poudarimo, da je bil pravzaprav
Jakob Je edini èlan skupine Pro musica viva, ki se je s takšno vnemo lotil komponiranja
zborovskih del in izkazal osredotoèenost vokalu.11 V enem izmed intervjujev je o
delovanju v Pro musici vivi povedal: »V skupini smo si razdelili te išèa skladateljskih
poudarkov; eden se je osredotoèil na koncertantsko zvrst, drugi na simfonièno, tretji na
aktualne tekste, èetrti na vokal, peti na opero, šesti na filmsko glasbo … Vse bolj se ka e,
da moje vztrajanje, zlasti pri zborovskem vokalu, oèitno zapolnjuje vrzel, ki bi sicer ostala
premalo pokrita. Gre konèno še za najbolj deficitarno zvrst glasbe za mladino, ki ostaja,
kar se tièe vrst skupine ‘Pro musica viva’, najmanj pokrita, sam pa sem ji namenil zajeten
del (pet zbirk, ki so deloma v pripravi za tematski natis). Vsekakor gre za tesen odnos do
vokala. […] Od kod tolikšna privr enost vokalu, si ne morem enoznaèno pojasniti. Še
najbolje: je glasba, ki omogoèa neposredno sporoèanje z besedo in tudi zgolj z zvokom.«12
Naglasimo, da je dele kompozicij, ki vkljuèujejo vokal, v primerjavi z Je evimi
sodobniki, razmeroma velik.
Jakob Je – urednik revije Grlica
Grlico v današnjem èasu, povsem neupravièeno, zborovodje otroških in mladinskih
zborov komaj še poznajo. Revija Grlica, sprva namenjena za mladinsko zborovsko glasbo
in pozneje za glasbeno vzgojo, je prièela izhajati leta 1953, po vzoru istoimenske glasbene
revije Sreèka Kumra, ki je izhajala v Zagrebu med prvo in drugo svetovno vojno. Bila je
dragocen vir skladb in znanja o glasbi in glasbeni pedagogiki.13 Prvi letnik je izdala
Prosvetno-pedagoška slu ba v zalo bi Mladinske knjige, zaradi pomanjkanja finanènih
sredstev pa je drugi letnik izšel šele po enoletnem premoru pod zalo niškim okriljem
Društva glasbenih pedagogov Slovenije ter Sveta za prosveto in kulturo Ljudske republike
Slovenije.14 Prvi urednik revije je bil eno desetletje skladatelj, dirigent in zborovodja
Radovan Gobec, za krajši obdobji pa sta ga nasledila Pavle Kalan in Pavel Šivic. Jakob Je
je bil sprva èlan uredniškega odbora revije, od leta 1967 njen glavni, leto za tem pa
odgovorni urednik.15 Na mestu urednika je ostal dve desetletji oz. do leta 1988, ko je izšel
zadnji letnik Grlice. V tem obdobju je izšlo 28 letnikov s povpreèno petimi številkami –
nekaj èasa so letniki izhajali po koledarskem letu, nato po šolskem letu.16 Urednik je
10 Lojze Lebiè, »Jakobu – od blizu in daleè«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik
Jakoba Je a, 11.
11 Andrej Rijavec, Slovenska glasbena dela, 101–106.
12 Gregor Pompe, »Èe eli skladatelj druge spraviti v jok, mora to znati, ni pa treba, da joka sam«, Deloskop,
13 (2005), v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, Zbornik Jakoba Je a, 254.
13 Andrej Misson, »Jakob Je in Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba
Je a, 62.
14 Dragica var, Grlica za otroke, Izbor otroških zborovskih pesmi revije Grlica od 1953 do 1988
(Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2012), 17.
15 Andrej Misson, »Jakob Je in Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba
Je a, 63.
16 Dragica var, Grlica za otroke – Izbor otroških zborovskih pesmi revije ‘Grlica’ od 1953 do 1988, 17.
19
