Page 21 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 21
Tina Bohak Adam, »EN, TEN, TENERA«
tem najširšim glasbenim delom širom po Sloveniji. […]«24 Tako posledièno ni nakljuèje,
da mu je Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije kot glavnemu in odgovornemu
uredniku revije Grlica 18. decembra 1985 podelila Trubarjevo plaketo, najvišje priznanje
Zveze kulturnih organizacij Slovenije.25
Vpliv Marija Kogoja na Jakoba Je a
Jakob Je se je podroèja glasbene pedagogike lotil z raziskovanjem opusa Marija Kogoja.
Leta 1974 je ob 50-letnici izdaje znamenitih pesmi za mladino z naslovom Otroške pesmi
Sreèka Kumra, znanega dirigenta Uèiteljskega pevskega zbora, kjer je bilo med drugim
objavljeno dvanajst Kogojevih pesmi, izšla trojna številka Grlice (l. 16, št. 3–5) kot zbirka
Pesmi za mladino Marija Kogoja, in sicer prviè zbrano in urejeno, z dokomponirano
klavirsko spremljavo k trinajstim skladbam, ki je niso imele. Izèrpen in tehten uvod je k
zbirki prispeval muzikolog Borut Loparnik, v katerem je med drugim zapisal: »Vendar so
Kogojeve otroške pesmi kljub temu pristna, do kraja poštena nacionalna umetnost –
zaradi izvirne, neponovljive vsebinske opredeljenosti, ki izpoveduje naš, slovenski svet.
Zarisane kar moè na kratko so torej osrednje poteze skladateljeve glasbene govorice
izjemen, psihološko poglobljen obèutek za otroškost, izèišèen in enoten slog (slog
njegovega zgodnjega ekspresionizma) z vzornim, sodobno diatoniènim vokalnim stavkom,
silovita ustvarjalna osredotoèenost ter izvirnost, genialna v samosvoje zadetem izrazu in
nacionalni bitnosti.«26 Jakob Je je o nenadkriljivosti Kogojevih skladb povedal: »[…] Ta
vzpon mladinske pesmi na Parnas je do ivel veè ponatisov, tako da je zagotovo prišel na
številne slovenske šole. al se naših zborovodij mladinskih zborov ta veèni vir lepote
skoraj ne dotika veè, saj ga redkokdaj zasledimo na njihovih programih. Doloèeno
kvaliteto lahko spoznamo in resnièno cenimo, ko jo primerjamo z drugimi dose ki. V tem
odtehtanju najboljšega se Kogojeve pesmi povzpnejo do najvišjih meril. Zdi se, da jim ne
najdemo primerljivih dose kov tudi v najširšem evropskem oz. svetovnem prostoru. Gre za
svet otroškosti in vanj se je znala zazreti šele romantika in toliko bolj moderna na pragu
20. st. (Musorgski Otroška duša, Debussy Otroški kotièek, Bartok Mikrokozmos idr.)
Kogoj je otroško muzo povzdignil v ivahno domišljijo sreèe in veselja. In kako èudovit je
izbor besedil! Kako rahlo je èutenje pozdrava trobentici, brezi, zvonèkom, mladosti,
gozdu, lastovici …! Kako svetla je bila skladateljeva izpovednost na pragu svojih zgodnjih
zrelih let! Polna ara in iskrenosti!«27 Ugotovimo, da so skladbe Marija Kogoja precej
zahtevne in morda namenjene starejšim pevcem kot pa otrokom oz. mladini, a jih lahko
razumemo kot izziv za poglabljanje èutenja izraza in nenazadnje poglabljanje glasbenega
znanja. Kogojev opus za mladinske zbore je opredeljen kot vrhunec v slovenski glasbi za
mladinske zbore.28 Trdimo lahko, da so danes Kogojevi mladinski zbori zagotovo
premalokrat na repertoarjih slovenskih mladinskih zborov in najbr tudi premalo cenjeni.
V enem izmed intervjujev je Je posebej poudaril izjemen pomen Kogojevih pesmi za
mladino, ko je dejal: »[…] Po njih se otroškega anra veè ne more podcenjevati, èeprav
24 Mojca Menart, »Pogovor z nagrajencem Jakobom Je em«, v: Glasbena mladina, 21/5 (1990/1991),
10–11.
25 Andrej Misson, »Jakob Je in Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, Zbornik Jakoba
Je a, 68.
26 Prav tam.
27 Jakob Je , »Samospev«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a, 132–133.
28 Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991, 112.
21
tem najširšim glasbenim delom širom po Sloveniji. […]«24 Tako posledièno ni nakljuèje,
da mu je Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije kot glavnemu in odgovornemu
uredniku revije Grlica 18. decembra 1985 podelila Trubarjevo plaketo, najvišje priznanje
Zveze kulturnih organizacij Slovenije.25
Vpliv Marija Kogoja na Jakoba Je a
Jakob Je se je podroèja glasbene pedagogike lotil z raziskovanjem opusa Marija Kogoja.
Leta 1974 je ob 50-letnici izdaje znamenitih pesmi za mladino z naslovom Otroške pesmi
Sreèka Kumra, znanega dirigenta Uèiteljskega pevskega zbora, kjer je bilo med drugim
objavljeno dvanajst Kogojevih pesmi, izšla trojna številka Grlice (l. 16, št. 3–5) kot zbirka
Pesmi za mladino Marija Kogoja, in sicer prviè zbrano in urejeno, z dokomponirano
klavirsko spremljavo k trinajstim skladbam, ki je niso imele. Izèrpen in tehten uvod je k
zbirki prispeval muzikolog Borut Loparnik, v katerem je med drugim zapisal: »Vendar so
Kogojeve otroške pesmi kljub temu pristna, do kraja poštena nacionalna umetnost –
zaradi izvirne, neponovljive vsebinske opredeljenosti, ki izpoveduje naš, slovenski svet.
Zarisane kar moè na kratko so torej osrednje poteze skladateljeve glasbene govorice
izjemen, psihološko poglobljen obèutek za otroškost, izèišèen in enoten slog (slog
njegovega zgodnjega ekspresionizma) z vzornim, sodobno diatoniènim vokalnim stavkom,
silovita ustvarjalna osredotoèenost ter izvirnost, genialna v samosvoje zadetem izrazu in
nacionalni bitnosti.«26 Jakob Je je o nenadkriljivosti Kogojevih skladb povedal: »[…] Ta
vzpon mladinske pesmi na Parnas je do ivel veè ponatisov, tako da je zagotovo prišel na
številne slovenske šole. al se naših zborovodij mladinskih zborov ta veèni vir lepote
skoraj ne dotika veè, saj ga redkokdaj zasledimo na njihovih programih. Doloèeno
kvaliteto lahko spoznamo in resnièno cenimo, ko jo primerjamo z drugimi dose ki. V tem
odtehtanju najboljšega se Kogojeve pesmi povzpnejo do najvišjih meril. Zdi se, da jim ne
najdemo primerljivih dose kov tudi v najširšem evropskem oz. svetovnem prostoru. Gre za
svet otroškosti in vanj se je znala zazreti šele romantika in toliko bolj moderna na pragu
20. st. (Musorgski Otroška duša, Debussy Otroški kotièek, Bartok Mikrokozmos idr.)
Kogoj je otroško muzo povzdignil v ivahno domišljijo sreèe in veselja. In kako èudovit je
izbor besedil! Kako rahlo je èutenje pozdrava trobentici, brezi, zvonèkom, mladosti,
gozdu, lastovici …! Kako svetla je bila skladateljeva izpovednost na pragu svojih zgodnjih
zrelih let! Polna ara in iskrenosti!«27 Ugotovimo, da so skladbe Marija Kogoja precej
zahtevne in morda namenjene starejšim pevcem kot pa otrokom oz. mladini, a jih lahko
razumemo kot izziv za poglabljanje èutenja izraza in nenazadnje poglabljanje glasbenega
znanja. Kogojev opus za mladinske zbore je opredeljen kot vrhunec v slovenski glasbi za
mladinske zbore.28 Trdimo lahko, da so danes Kogojevi mladinski zbori zagotovo
premalokrat na repertoarjih slovenskih mladinskih zborov in najbr tudi premalo cenjeni.
V enem izmed intervjujev je Je posebej poudaril izjemen pomen Kogojevih pesmi za
mladino, ko je dejal: »[…] Po njih se otroškega anra veè ne more podcenjevati, èeprav
24 Mojca Menart, »Pogovor z nagrajencem Jakobom Je em«, v: Glasbena mladina, 21/5 (1990/1991),
10–11.
25 Andrej Misson, »Jakob Je in Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, Zbornik Jakoba
Je a, 68.
26 Prav tam.
27 Jakob Je , »Samospev«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a, 132–133.
28 Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991, 112.
21
