Page 20 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Jakob Jež (1928-) Tokovi sodobne zborovske glasbe, leto 14, zvezek 29 / Year 14, Issue 29, 2018
P. 20
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 29. zvezek
skušal vsebino revije èim bolj pribli ati potrebam najširše glasbene vzgoje.17 Izpostavimo,
da je Je prevzel uredništvo tako pomembne glasbenopedagoške revije ob pravem èasu,
ko je slu boval kot uèitelj glasbe na ni ji gimnaziji v Šiški, vodil je šolski pevski zbor in
moški zbor pri KUD Svoboda.18 Seznanjanje s potrebami glasbene vzgoje v šolstvu in
prosveti je tako imelo posreden vpliv na njegovo spoprijemanje z urejanjem Grlice, kjer je
zagotovo pustil velik peèat.19 Je evo dolgoletno pedagoško udejstvovanje na vseh ravneh
izobra evanja je po svoje pomembno vplivalo na njegovo umetniško ustvarjanje. Kot
pedagog je tako rekoè »iz prve roke« opazoval in spremljal potrebe po skladbah za
mladinsko petje. Veliko Je evih zborov je nastalo ravno na pobude generacij slovenskih
glasbenih pedagogov in zborovodij, s èimer je pomembno vplival na aktualnost in
sodobnost repertoarjev slovenskih zborov. Pod njegovim uredništvom je revija postala
ena najbolj prepoznavnih jugoslovanskih revij za glasbeno vzgojo. Ob obièajnih izdajah,
rubrikah in skladbah, ki so jih pripravili številni ugledni slovenski glasbeni pedagogi in
skladatelji, so izšle tudi pomembne, dobro premišljene tematske številke, mdr. Pregled
glasbil (Grlica 14, 1971), Marijan Lipovšek: Opis glasbil (Grlica 14, 1971), Marij Kogoj:
Pesmi za mladino (Grlica 16, 1973/1974), Pojem – plešem, skladbe Jakoba Je a (38
pesmic na besedilo Dragice Sojer, Grlica 18, 1975/1976), Pavle Merku: Otroške pesmi
Slovencev v Italiji (Grlica 28, št. 1, 1987), idr.20 O pomenu zaokro enih tematskih zbirk je
Je med drugim dejal: »‘Grlica’ je nekako spodbudila moje videnje postopnega
napredovanja z zakljuèenimi zbirkami: ‘Pojem, plešem’, ‘Pojem, igram’, ‘Pojem,
spremljam’, ‘Pojem narodne’, torej nekakšen »Schuwerk«, sicer iz povsem drugih
izhodišè, kot jih je zasnoval Carl Orff, vendar s skupnim konènim ciljem, omogoèiti
mladim rado ivo glasbeno vzgojo.«21 Kot svetovalec, pedagog in animator ter sposoben in
kritièen pisec strokovnih èlankov je tako mnogo prispeval h glasbeni vzgoji pedagoških
kadrov na Slovenskem. Ob tem velja poudariti, da je reviji skoraj vedno primanjkovalo
skladb za objavo in je velikokrat moral sam skomponirati marsikatero delo, da je
posamezna številke revije sploh ugledala luè sveta.22 Je je v enem izmed intervjujev
precej objektivno komentiral svoje delo urednika, ko je dejal: »[…] Dr al sem se
principa, da smem objavljati niè manj in niè veè, kot je bilo na voljo drugim sodelavcev.
Revija paè ne more in ne sme favorizirati svojih urednikov, to naj bi bilo zlato pravilo za
vse èase. […].«23 Kot èlovek vsestranskih kvalitet je redno spremljal tudi umešèenost in
izvajanost svojih skladb v slovenskem glasbenem prostoru: »[…] Seveda sem gledal, da
nisem svojih skladb forsiral, da sem bil sorazmerno zastopan … bila pa je v tem neka
kontinuiteta. Udele eval sem se tudi vseh revij in festivalov, kjer so ti zbori nastopali, se
veselil uspehov teh mojih nekdanjih študentov in to je prispevalo k moji veèji zrašèenosti s
17 Marjeta Gaèeša, »Ob jubileju …«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a,
260–261.
18 Jakob Je , »Moja Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a, 61.
19 Jakob Je , »Moja Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), prav tam.
20 Andrej Misson, »Jakob Je in Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba
Je a, 63; Mitja Gobec, »Jakob Je – vokalni skladatelj in prijatelj«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven
narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a, 173.
21 Jakob Je , »Grlica 1968–1988«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a,
72.
22 Marjeta Gaèeša, »V neskonènem ciklu ustvarjanja«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd,
zbornik Jakoba Je a, 88.
23 Marjeta Gaèeša, »V neskonènem ciklu ustvarjanja«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd,
zbornik Jakoba Je a, 94–95.
20
skušal vsebino revije èim bolj pribli ati potrebam najširše glasbene vzgoje.17 Izpostavimo,
da je Je prevzel uredništvo tako pomembne glasbenopedagoške revije ob pravem èasu,
ko je slu boval kot uèitelj glasbe na ni ji gimnaziji v Šiški, vodil je šolski pevski zbor in
moški zbor pri KUD Svoboda.18 Seznanjanje s potrebami glasbene vzgoje v šolstvu in
prosveti je tako imelo posreden vpliv na njegovo spoprijemanje z urejanjem Grlice, kjer je
zagotovo pustil velik peèat.19 Je evo dolgoletno pedagoško udejstvovanje na vseh ravneh
izobra evanja je po svoje pomembno vplivalo na njegovo umetniško ustvarjanje. Kot
pedagog je tako rekoè »iz prve roke« opazoval in spremljal potrebe po skladbah za
mladinsko petje. Veliko Je evih zborov je nastalo ravno na pobude generacij slovenskih
glasbenih pedagogov in zborovodij, s èimer je pomembno vplival na aktualnost in
sodobnost repertoarjev slovenskih zborov. Pod njegovim uredništvom je revija postala
ena najbolj prepoznavnih jugoslovanskih revij za glasbeno vzgojo. Ob obièajnih izdajah,
rubrikah in skladbah, ki so jih pripravili številni ugledni slovenski glasbeni pedagogi in
skladatelji, so izšle tudi pomembne, dobro premišljene tematske številke, mdr. Pregled
glasbil (Grlica 14, 1971), Marijan Lipovšek: Opis glasbil (Grlica 14, 1971), Marij Kogoj:
Pesmi za mladino (Grlica 16, 1973/1974), Pojem – plešem, skladbe Jakoba Je a (38
pesmic na besedilo Dragice Sojer, Grlica 18, 1975/1976), Pavle Merku: Otroške pesmi
Slovencev v Italiji (Grlica 28, št. 1, 1987), idr.20 O pomenu zaokro enih tematskih zbirk je
Je med drugim dejal: »‘Grlica’ je nekako spodbudila moje videnje postopnega
napredovanja z zakljuèenimi zbirkami: ‘Pojem, plešem’, ‘Pojem, igram’, ‘Pojem,
spremljam’, ‘Pojem narodne’, torej nekakšen »Schuwerk«, sicer iz povsem drugih
izhodišè, kot jih je zasnoval Carl Orff, vendar s skupnim konènim ciljem, omogoèiti
mladim rado ivo glasbeno vzgojo.«21 Kot svetovalec, pedagog in animator ter sposoben in
kritièen pisec strokovnih èlankov je tako mnogo prispeval h glasbeni vzgoji pedagoških
kadrov na Slovenskem. Ob tem velja poudariti, da je reviji skoraj vedno primanjkovalo
skladb za objavo in je velikokrat moral sam skomponirati marsikatero delo, da je
posamezna številke revije sploh ugledala luè sveta.22 Je je v enem izmed intervjujev
precej objektivno komentiral svoje delo urednika, ko je dejal: »[…] Dr al sem se
principa, da smem objavljati niè manj in niè veè, kot je bilo na voljo drugim sodelavcev.
Revija paè ne more in ne sme favorizirati svojih urednikov, to naj bi bilo zlato pravilo za
vse èase. […].«23 Kot èlovek vsestranskih kvalitet je redno spremljal tudi umešèenost in
izvajanost svojih skladb v slovenskem glasbenem prostoru: »[…] Seveda sem gledal, da
nisem svojih skladb forsiral, da sem bil sorazmerno zastopan … bila pa je v tem neka
kontinuiteta. Udele eval sem se tudi vseh revij in festivalov, kjer so ti zbori nastopali, se
veselil uspehov teh mojih nekdanjih študentov in to je prispevalo k moji veèji zrašèenosti s
17 Marjeta Gaèeša, »Ob jubileju …«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a,
260–261.
18 Jakob Je , »Moja Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a, 61.
19 Jakob Je , »Moja Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), prav tam.
20 Andrej Misson, »Jakob Je in Grlica«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba
Je a, 63; Mitja Gobec, »Jakob Je – vokalni skladatelj in prijatelj«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven
narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a, 173.
21 Jakob Je , »Grlica 1968–1988«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd, zbornik Jakoba Je a,
72.
22 Marjeta Gaèeša, »V neskonènem ciklu ustvarjanja«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd,
zbornik Jakoba Je a, 88.
23 Marjeta Gaèeša, »V neskonènem ciklu ustvarjanja«, v: Marjeta Gaèeša (ur.), Odzven narave do zvezd,
zbornik Jakoba Je a, 94–95.
20
