Page 110 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 110
O VREMŠAK (1930–2004)
Slika 30: Zdravica iz Slovenske gerlice, 4. zvezek, Ljubljana 1852; besedilo je ustvaril Gaj Kri an,
napev Benjamin Ipavec
Priredbe, predelave drugih pesmi
V to skupino priredb bi lahko uvrstili predelave skladb iz enega sestava v drugega, npr. iz
mešanega zbora v moški zbor ali narobe, ali iz enoglasja v veèglasje, npr. samospev
priredimo za zbor ipd. Ustvarjamo pa tudi kompozicijske predelave skladb, lahko priredbe
za iste sestave, npr. Lipa Davorina Jenka, ali druge. Tudi te bi lahko razdelili v veè skupin.
V prvo bi uvrstil obdelave raznih e obstojeèih priredb slovenskih ljudskih pesmi, npr.
Rasti, ro marin Emila Adamièa, ki jo je avtor izvirno oblikoval za mešani zbor, Samo
Vremšak pa jo je priredil za moški zbor. Takšnih skladb je kar nekaj, npr. Ljubezen brez
upa (Emil Adamiè), Ribce po Murjici pvavajo (Oskar Dev), Ro , Podjuna Zila (Pavel
Kernjak), Stoji mi polje (Marij Kogoj), pa tudi drugih narodov, npr. makedonska Hristo
Uzunov (Vasil Had i Manov), èeška Te naše deklice (Vl. Polivka) ipd. Skladatelj lahko
predela tudi umetno skladbo, tak primer je e omenjena Lipa Davorina Jenka, Kaznenym
Dimitrija Šostakovièa ipd. V posebno skupino bi lahko uvrstili predelave priredb tujih
ljudskih pesmi ali èrnskih duhovnih, npr. O, Suzana avtorja Stephena Fosterja, Deep river
L. Johnsona ali Ol’ man river Jeroma Kerna ipd., ter tudi izjemno uspešne priredbe in
predelave sakralni pesmi, predvsem bo iènih, domaèih in tujih, npr. Adeste fideles, Dete
rajsko Eleonore Hudovernik, Sheperds, in the field abiding ipd. Vse te pesmi so še danes
zelo uporabne in jih kamniška Lira veèkrat zapoje.
Slika 31: Primer predelave priredbe ameriške ljudske O, Suzana Stephena Fosterja za moški zbor
110
Slika 30: Zdravica iz Slovenske gerlice, 4. zvezek, Ljubljana 1852; besedilo je ustvaril Gaj Kri an,
napev Benjamin Ipavec
Priredbe, predelave drugih pesmi
V to skupino priredb bi lahko uvrstili predelave skladb iz enega sestava v drugega, npr. iz
mešanega zbora v moški zbor ali narobe, ali iz enoglasja v veèglasje, npr. samospev
priredimo za zbor ipd. Ustvarjamo pa tudi kompozicijske predelave skladb, lahko priredbe
za iste sestave, npr. Lipa Davorina Jenka, ali druge. Tudi te bi lahko razdelili v veè skupin.
V prvo bi uvrstil obdelave raznih e obstojeèih priredb slovenskih ljudskih pesmi, npr.
Rasti, ro marin Emila Adamièa, ki jo je avtor izvirno oblikoval za mešani zbor, Samo
Vremšak pa jo je priredil za moški zbor. Takšnih skladb je kar nekaj, npr. Ljubezen brez
upa (Emil Adamiè), Ribce po Murjici pvavajo (Oskar Dev), Ro , Podjuna Zila (Pavel
Kernjak), Stoji mi polje (Marij Kogoj), pa tudi drugih narodov, npr. makedonska Hristo
Uzunov (Vasil Had i Manov), èeška Te naše deklice (Vl. Polivka) ipd. Skladatelj lahko
predela tudi umetno skladbo, tak primer je e omenjena Lipa Davorina Jenka, Kaznenym
Dimitrija Šostakovièa ipd. V posebno skupino bi lahko uvrstili predelave priredb tujih
ljudskih pesmi ali èrnskih duhovnih, npr. O, Suzana avtorja Stephena Fosterja, Deep river
L. Johnsona ali Ol’ man river Jeroma Kerna ipd., ter tudi izjemno uspešne priredbe in
predelave sakralni pesmi, predvsem bo iènih, domaèih in tujih, npr. Adeste fideles, Dete
rajsko Eleonore Hudovernik, Sheperds, in the field abiding ipd. Vse te pesmi so še danes
zelo uporabne in jih kamniška Lira veèkrat zapoje.
Slika 31: Primer predelave priredbe ameriške ljudske O, Suzana Stephena Fosterja za moški zbor
110
