Page 112 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 112
O VREMŠAK (1930–2004)
registriranega slovenskega pevskega društva. Kolega Primo Kuret je pridobil knjigo iz
leta 1911 s popisom vseh do tedaj registriranih društev v Avstro-Ogrski.8 Na Slovenskem
je bilo pred Liro formalno, pravno potrjeno od Avstro-Ogrske, ustanovljeno samo eno
društvo, pa še to nemško. Pevsko društvo tudi ni enako zboru, deluje v širšem okviru in
ima svoj statut (Lirin je potrjen od 9. novembra leta 1882, z igom in podpisom Andreja
Winklerja), o je èlanstvo, podporno ali zunanje èlanstvo ter èastno èlanstvo, med èastnimi
Lirinimi èlani so tudi Viktor Parma, Matej Hubad, Emil Adamiè, Zorko Prelovec, Ciril
Vremšak in celo Glasbena matica.
O društvih imamo dovolj muzikoloških podatkov, nimamo pa dovolj podatkov o širših
zgodovinskih (politièna dejstva) in pravnih okolišèinah (upravni postopki registriranja
društev). O tem bi bila potrebna kakšna temeljita interdisciplinarna raziskava
muzikologov, zgodovinarjev in pravnikov.
Naj nastanek Lire predstavimo z mislijo Sama Vremšaka, ki je v zborniku, izdanem ob
110-letnici, zapisal: »Prvo slovensko pevsko društvo LIRA v Kamniku (naziv nosi od leta
1905) je bilo ustanovljeno kot protiute nemškutarskim ‘ferajnom‘, ki so se tedaj šopirili
po slovenski zemlji. Namen je bil torej izrazito narodnoobrambni.«9 Znamenita je misel
Simona Gregorèièa, ki je v pismu Liri 17. marca 1885 zapisal: »Vzbujajte, drámite,
vnemajte narod! Vi imate v svojih èistih grlih veliko oro je: peváje lahko ljudi tujcu
izvijete in slovenstvu pridobite. Bodite v Kámniki narodni drámniki!«10 Društvo Lira je
gradilo slovensko pevsko kulturo in spodbujalo nastajanje in izvajanje slovenskih
glasbenih del. Samo Vremšak je deloval v letih od 1962 do 1993. Skrbno je gradil zvok
zbora in oblikoval koncertni program. Pripravil je dve plošèi, imel številne nastope doma
in v tujini (na zaèetku je k temu izdatno pripomogel predsednik dr. Albert Èebulj). Liraši
so navezali stike s številnimi tujimi zbori, z nekaterimi med njimi so povezani še danes. Na
pevskih tekmovanjih so pod Vremšakovim vodstvom dosegali lepe nagrade.11 Samo
Vremšak je Liri zapustil dragoceno pevsko in skladateljsko dedišèino (skladbe, koncertne
liste s številnimi podatki, programske koncepte ipd.). Dragocena izkušnja so bila tudi
sreèanja z njim.
8 Musikbuch aus Österreich, redugiert von Hugo Botstiber, VIII. Jahrgang, Wien 1911.
9 Prim. Jubilejni zbornik LIRA 1882–1992, Kamnik: samozalo ba,1992.
10 Prav tam.
11 Glej èasovni trak z zaèetka èlanka.
112
registriranega slovenskega pevskega društva. Kolega Primo Kuret je pridobil knjigo iz
leta 1911 s popisom vseh do tedaj registriranih društev v Avstro-Ogrski.8 Na Slovenskem
je bilo pred Liro formalno, pravno potrjeno od Avstro-Ogrske, ustanovljeno samo eno
društvo, pa še to nemško. Pevsko društvo tudi ni enako zboru, deluje v širšem okviru in
ima svoj statut (Lirin je potrjen od 9. novembra leta 1882, z igom in podpisom Andreja
Winklerja), o je èlanstvo, podporno ali zunanje èlanstvo ter èastno èlanstvo, med èastnimi
Lirinimi èlani so tudi Viktor Parma, Matej Hubad, Emil Adamiè, Zorko Prelovec, Ciril
Vremšak in celo Glasbena matica.
O društvih imamo dovolj muzikoloških podatkov, nimamo pa dovolj podatkov o širših
zgodovinskih (politièna dejstva) in pravnih okolišèinah (upravni postopki registriranja
društev). O tem bi bila potrebna kakšna temeljita interdisciplinarna raziskava
muzikologov, zgodovinarjev in pravnikov.
Naj nastanek Lire predstavimo z mislijo Sama Vremšaka, ki je v zborniku, izdanem ob
110-letnici, zapisal: »Prvo slovensko pevsko društvo LIRA v Kamniku (naziv nosi od leta
1905) je bilo ustanovljeno kot protiute nemškutarskim ‘ferajnom‘, ki so se tedaj šopirili
po slovenski zemlji. Namen je bil torej izrazito narodnoobrambni.«9 Znamenita je misel
Simona Gregorèièa, ki je v pismu Liri 17. marca 1885 zapisal: »Vzbujajte, drámite,
vnemajte narod! Vi imate v svojih èistih grlih veliko oro je: peváje lahko ljudi tujcu
izvijete in slovenstvu pridobite. Bodite v Kámniki narodni drámniki!«10 Društvo Lira je
gradilo slovensko pevsko kulturo in spodbujalo nastajanje in izvajanje slovenskih
glasbenih del. Samo Vremšak je deloval v letih od 1962 do 1993. Skrbno je gradil zvok
zbora in oblikoval koncertni program. Pripravil je dve plošèi, imel številne nastope doma
in v tujini (na zaèetku je k temu izdatno pripomogel predsednik dr. Albert Èebulj). Liraši
so navezali stike s številnimi tujimi zbori, z nekaterimi med njimi so povezani še danes. Na
pevskih tekmovanjih so pod Vremšakovim vodstvom dosegali lepe nagrade.11 Samo
Vremšak je Liri zapustil dragoceno pevsko in skladateljsko dedišèino (skladbe, koncertne
liste s številnimi podatki, programske koncepte ipd.). Dragocena izkušnja so bila tudi
sreèanja z njim.
8 Musikbuch aus Österreich, redugiert von Hugo Botstiber, VIII. Jahrgang, Wien 1911.
9 Prim. Jubilejni zbornik LIRA 1882–1992, Kamnik: samozalo ba,1992.
10 Prav tam.
11 Glej èasovni trak z zaèetka èlanka.
112
