Page 78 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 78
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Uvod
Zvonimir Cigliè je ustvaril vsega devet a cappella skladb, in sicer za enski,
mladinski ali otroški zbor. Eno skladbo je namenil tudi za moški zbor, v zapušèini
pa ni zaslediti nobenega samostojnega dela za mešani zbor. Le-tega je uporabil
zgolj v vokalno-orkestralnih skladbah.
Postavlja se mi vprašanje, zakaj je tako, saj je bil dober poznavalec literature
in vokala. Iz njegove korespondence1 je tudi razvidno, da je o tej tematiki
nameraval napisati celo dve deli: Knji evnost in glasba in pozneje Jugoslovanska
knji evnost in glasba. Ob aktualnem pesniku Tonetu Pavèku, katerega verze je
uporabil v veè svojih delih, je v zvezi s tem obdeloval še dva danes manj znana,
toda pomembna slovenska pesnika, Pavla Oblaka in Mitjo Šarabona. Slednji je bil
v èasu socializma v politièni nemilosti, saj je napisal sonetni venec sonetnih
vencev in ga posvetil Francetu Balantièu. Na srednji glasbeni šoli je uèil
harmonijo in kontrapunkt ter imel tako na razpolago mladinski zbor. Bil je
odgovorni urednik zborovskih edicij Zveze kulturno-prosvetnih organizacij
Slovenije. Med drugim je uredil notne mape izbranih zborov Zorka Prelovca
(1974), Petra Liparja (1976) in Matije Tomca (1977). Pred Pred 2. svetovno vojno
je obèudoval moški Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta.2
Imel je primorske korenine, med Primorci pa je bilo petje in zborovsko petje
precej priljubljeno. In navsezadnje, v kasarni v Karlovcu, kjer je slu il vojašèino,
je ustanovil moški zbor in z njim pel »od jutra do veèera«.3
Za skladatelja, ki mu je bila veèna tema »erosa in tanatosa« velik izziv, bi bila
ustrezna zvoèna posoda, v katero bi prelil tonsko igro enskih in moških glasov,
prav mešani zbor. Navkljub zapisanemu pa je število zborov zelo majhno. Najbr
sta mu bili v skladateljski izziv predvsem orkestralna in instrumentalna glasba.
Veèkrat je izjavil, kot npr. v intervjuju na Radiu Ljubljana, 3. marca 1971, »da mu
najbolj ustreza simfonièna glasba«.4 S tem se je pridru il pomembni skupini
slovenskih skladateljev, ki so pisali prete no instrumentalno in orkestralno glasbo
(npr. L. M. Škerjanc, D. Škerl, I. Petriæ idr.) in njihove pozornosti slovenska
ljudska glasba ni opazno pritegnila (kot npr. velja za S. Osterca). Za skladatelja
Ciglièa je umetniško ustvarjanje neprestano sooèenje z ivljenjsko stvarnostjo,
zajeto v ustvarjalèevi osebnosti in v njegovih etiènih naèelih.5 Oblika oz. zvrst
glasbe, v kateri skladatelj ustvarja, je po njegovem mnenju odvisna predvsem od
njegove narave in osebnosti. Kot ustvarjalec je obèutil razliène vzgibe, ki
sprošèajo energijo iz podzavesti v luè zavesti. al nisem mogel preiskati
1 Andreja Peterlin, Zapušèina Zvonimirja Ciglièa, diplomska naloga, Oddelek za zgodovino Filozofske
fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 2000, http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/,
dostopno 12. julij 2012.
2 Franc Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006, str. 170.
3 Prav tam, str. 73.
4 Glej opombo št. 1.
5 »O fenomenu umetniškega ustvarjanja«, èlanku, ki je izšel tudi v reviji Glasbena mladina novembra
1980, glej http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/, dostopno: 12. julij 2012. Prim
tudi: F. Kri nar, n. d., str. 101, 133, 218–220.
78
Uvod
Zvonimir Cigliè je ustvaril vsega devet a cappella skladb, in sicer za enski,
mladinski ali otroški zbor. Eno skladbo je namenil tudi za moški zbor, v zapušèini
pa ni zaslediti nobenega samostojnega dela za mešani zbor. Le-tega je uporabil
zgolj v vokalno-orkestralnih skladbah.
Postavlja se mi vprašanje, zakaj je tako, saj je bil dober poznavalec literature
in vokala. Iz njegove korespondence1 je tudi razvidno, da je o tej tematiki
nameraval napisati celo dve deli: Knji evnost in glasba in pozneje Jugoslovanska
knji evnost in glasba. Ob aktualnem pesniku Tonetu Pavèku, katerega verze je
uporabil v veè svojih delih, je v zvezi s tem obdeloval še dva danes manj znana,
toda pomembna slovenska pesnika, Pavla Oblaka in Mitjo Šarabona. Slednji je bil
v èasu socializma v politièni nemilosti, saj je napisal sonetni venec sonetnih
vencev in ga posvetil Francetu Balantièu. Na srednji glasbeni šoli je uèil
harmonijo in kontrapunkt ter imel tako na razpolago mladinski zbor. Bil je
odgovorni urednik zborovskih edicij Zveze kulturno-prosvetnih organizacij
Slovenije. Med drugim je uredil notne mape izbranih zborov Zorka Prelovca
(1974), Petra Liparja (1976) in Matije Tomca (1977). Pred Pred 2. svetovno vojno
je obèudoval moški Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta.2
Imel je primorske korenine, med Primorci pa je bilo petje in zborovsko petje
precej priljubljeno. In navsezadnje, v kasarni v Karlovcu, kjer je slu il vojašèino,
je ustanovil moški zbor in z njim pel »od jutra do veèera«.3
Za skladatelja, ki mu je bila veèna tema »erosa in tanatosa« velik izziv, bi bila
ustrezna zvoèna posoda, v katero bi prelil tonsko igro enskih in moških glasov,
prav mešani zbor. Navkljub zapisanemu pa je število zborov zelo majhno. Najbr
sta mu bili v skladateljski izziv predvsem orkestralna in instrumentalna glasba.
Veèkrat je izjavil, kot npr. v intervjuju na Radiu Ljubljana, 3. marca 1971, »da mu
najbolj ustreza simfonièna glasba«.4 S tem se je pridru il pomembni skupini
slovenskih skladateljev, ki so pisali prete no instrumentalno in orkestralno glasbo
(npr. L. M. Škerjanc, D. Škerl, I. Petriæ idr.) in njihove pozornosti slovenska
ljudska glasba ni opazno pritegnila (kot npr. velja za S. Osterca). Za skladatelja
Ciglièa je umetniško ustvarjanje neprestano sooèenje z ivljenjsko stvarnostjo,
zajeto v ustvarjalèevi osebnosti in v njegovih etiènih naèelih.5 Oblika oz. zvrst
glasbe, v kateri skladatelj ustvarja, je po njegovem mnenju odvisna predvsem od
njegove narave in osebnosti. Kot ustvarjalec je obèutil razliène vzgibe, ki
sprošèajo energijo iz podzavesti v luè zavesti. al nisem mogel preiskati
1 Andreja Peterlin, Zapušèina Zvonimirja Ciglièa, diplomska naloga, Oddelek za zgodovino Filozofske
fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 2000, http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/,
dostopno 12. julij 2012.
2 Franc Kri nar, Zvonimir Cigliè – biti ustvarjalec, Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2006, str. 170.
3 Prav tam, str. 73.
4 Glej opombo št. 1.
5 »O fenomenu umetniškega ustvarjanja«, èlanku, ki je izšel tudi v reviji Glasbena mladina novembra
1980, glej http://www.ff.uni-lj.si/hp/diplomske_naloge/peterlin_andreja/, dostopno: 12. julij 2012. Prim
tudi: F. Kri nar, n. d., str. 101, 133, 218–220.
78
