Page 36 - Slovenska Istra v geografski perspektivi
P. 36

2026   Vloga urbanih modrih površin pri zagotavljanju dobrega


                     počutja in blaginje ljudi: primer Obmorskega parka
              september  Žusterna

                     Katarina Polajnar Horvat


              18.    Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · katarina.polajnar@zrc-sazu.si
                     Dan Podjed
                     Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU · dan.podjed@zrc-sazu.si
              Koper,  Daniela Ribeiro
                     Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · daniela.ribeiro@zrc-sazu.si
              •      Marko Senčar Mrdaković
              perspektivi  Aleš Smrekar
                     Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · marko.sencar-mrdakovic@zrc-sazu.si

                     Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · ales.smrekar@zrc-sazu.si
                     Lenart Štaut
                     Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · lenart.staut@zrc-sazu.si
              geografski  Tako kot zelene tudi modre površine blažijo negativne antropogene vplive


                     na okolje, omogočajo rekreacijo in sprostitev ter so eden najbolj estetskih


                     goditev mestnega prostora, ob teh procesih pa postaja uporaba mestnih ze-
              v      elementov pokrajine. Zaradi urbanizacije in segrevanja ozračja je nujna prila-
              Istra  lenih in modrih površin vsepomembnejša.Namen temeljnegaprojektaBLUE
                     je preučiti vlogo mestnih modrih površin v Sloveniji pri izboljšanju zdravja in
                     dobrega počutja prebivalcev, blaženju učinkov podnebnih sprememb ter s
              Slovenska  tem izboljšanju kakovosti okolja. V prispevku se bomo osredotočili na ne-
                     davno prenovljeno (ob)morsko modro urbano površino, Obmorski park Žu-
                     sterna.Glavni namen raziskavejeugotoviti,kdo obiskujeizbrano urbano mo-
                     dro površino, s kom jo obiskuje, kaj obiskovalci najpogosteje počnejo na njej
                     in kdaj. Poleg tega želimo ugotoviti odnos ljudi do izbrane modre površine,
                     pri čemer se osredotočamo na pogostost obiska, način dostopa, dejavnosti,
                     ki jih obiskovalci izvajajo na njej, ter želje in usmeritve prihodnjega razvoja.
                     S kombinacijo metod kartiranja v aplikaciji ArcGIS Field Maps ter vprašalnika
                     bomo osvetlili različne vidike: kako Obmorski park Žusterna vpliva na člove-
                     kovo počutje in blaginjo, katere dejavnosti v parku prevladujejo in kakšna so
                     pričakovanja obiskovalcev glede njegovega prihodnjega razvoja.
                     Ključne besede urbana modra površina, dobro počutje, blaženje podneb-
                     nih sprememb, kulturne ekosistemske storitve, na naravi temelječe rešitve,
                     obnovitvena okolja, Obmorski park Žusterna


                     36      ©2026Author(s)         https://doi.org/10.26493/978-961-293-610-5.9
   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41