Page 40 - Slovenska Istra v geografski perspektivi
P. 40

2026   Zavarovana območja Slovenske Istre


                     med naravovarstvom in izzivi turizma:
              september  primer Krajinskega parka Strunjan

                     Simon Kerma


                     Univerza na Primorskem · simon.kerma@fts.upr.si
              18.    Fakulteta za turistične študije – Turistica,
                     Mojca Poklar Žigante
              Koper,  Oddelek za geografijo, Fakulteta za humanistične študije,
                     Univerza na Primorskem · mojca.poklar@fhs.upr.si

              •      Miha Koderman
              perspektivi  Univerza na Primorskem · miha.koderman@fhs.upr.si
                     Oddelek za geografijo, Fakulteta za humanistične študije,


                     Slovensko Istro zaznamuje izjemno prepletanje naravnih danosti in člove-
                     kove dejavnosti, kar se odraža v značilnih potezah te obsredozemske pokra-
              geografski  jine med Tržaškim zalivom in Kraškim robom. Slovenska Istra ima zaradi svo-
                     jih posebnosti več zavarovanih območij, upravljavca pa imajo štiri: Naravni
                     rezervat Škocjanski zatok, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park De-
                     beli rtič ter Krajinski park Strunjan. Obravnavano območje Krajinskega parka
              v      Strunjan, ustanovljenega leta 1990, je edino slovensko zavarovano območje,
                     ki vključuje tako kopenski kot morski del (skupaj 428,6 ha). Zanj so značilni
              Istra  flišna podlaga, do 80 m visoki klifi, soline, laguna Stjuža in bogata biotska
                     raznovrstnost. Upravlja ga javni zavod, ki se sooča z izzivi zaradi velike obi-
              Slovenska  skanosti – letno park obišče med 300.000 in 500.000 obiskovalcev, večinoma

                     v poletnih mesecih. Turistična infrastruktura vključuje okrog 50 nastanitve-
                     nih obratov s skoraj 1.500 ležišči. Upravljavec spodbuja trajnostne oblike tu-
                     rizma, ozaveščanje obiskovalcev in sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ključni
                     izzivi ostajajo neustrezni oz. neusklajeni prostorski akti, pomanjkljivo varo-
                     vanje kulturne dediščine, prekomerno parkiranje v poletnih mesecih, neza-
                     koniti posegi v obrežje in sezonska preobremenjenost obiskanosti. Perspek-
                     tive vključujejo širitev morskega rezervata, izboljšanje trajnostne mobilnosti,
                     okrepitev blagovne znamke parka in večjo vključenost lokalnih deležnikov.
                     Ključne besede Slovenska Istra, Krajinski park Strunjan, zavarovana obmo-
                     čja, upravljanje, trajnostni turizem








                     40     ©2026 Author(s)         https://doi.org/10.26493/978-961-293-610-5.13
   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45