Page 33 - Slovenska Istra v geografski perspektivi

2026
Kulturne terase v Koprskem gričevju
september
Lenart Štaut
Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · lenart.staut@zrc-sazu.si
Rok Ciglič
Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · rok.ciglic@zrc-sazu.si

18.
Ljudje kulturne terase na pobočjih gradijo, da pridobijo obdelovalne povr-
šine, zmanjšajo erozijo prsti, omogočijo strojno obdelavo in povečajo vlago
v prsti. V Sloveniji je terasiranega približno 2,4 površja, velik del od tega na Koper,
območju Koprskega gričevja. Ker je približno polovica kulturnih teras zaradi
•
opuščanja kmetijskih površin že prekrita z gozdom, jih samo z uporabo orto-
foto posnetkov ne moremo zaznati. Z uporabo sodobnih geoinformacijskih
metod in podatkov laserskega skeniranja površja (digitalnega modela višin) perspektivi
lahko hitro pridobimo informacije o površini kulturnih teras, tako na nezara-
ščenih kot tudi na zaraščenih površinah. V prispevku smo se osredotočili na
spremembe podatkov o površinah kulturnih teras od sredine 20. stoletja do
danes in na podlagi teh podatkov ugotovili, kolikšen delež kulturnih teras se
je v zadnjih 60 letih opustil, zarastel, ter določili območja, kjer kulturne terase geografski
zaradi dolgotrajne opustitve niso več vidne ali pa jih z metodami daljinskega
zaznavanja ne moremo več prepoznati. Osredotočili se bomo na območje
v
Koprskega gričevja in predstavili obseg kulturnih teras glede na pretekle in
sedanje podatke ter spremembe njihove zaraščenosti. S temi podatki bomo Istra
osvetlili območja, ki jih je s kulturnimi terasami preoblikoval človek, a so za-
Slovenska
radi opuščanja kmetijstva in širjenja gozda nevidna.
Ključne besede kulturne terase, zaraščanje, GIS, LiDAR, ortofoto, Koprsko
gričevje

©2026 Author(s) https://doi.org/10.26493/978-961-293-610-5.6 33