Page 32 - Slovenska Istra v geografski perspektivi
P. 32

2026   Monitoring obalnih klifov na Debelem Rtiču


                     s terestričnim laserskim skenerjem
              september  in z brezpilotnimi letalniki

                     Matija Zorn


              18.    Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · matija.zorn@zrc-sazu.si
                     Elouan Belliard
                     Geodata Paris, Francija · elouan.belliard@edu.geodata-paris.fr
              Koper,  Mateja Breg Valjavec
                     Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · mateja.breg@zrc-sazu.si
              •      Rok Ciglič
              perspektivi  Špela Čonč
                     Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · rok.ciglic@zrc-sazu.si

                     Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · spela.conc@zrc-sazu.si
                     Lenart Štaut
                     Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · lenart.staut@zrc-sazu.si
              geografski  Jure Tičar
                     Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU · jure.ticar@zrc-sazu.si




                     Ker je zanje značilna erozija, predstavljajo nevarnost za obiskovalce. Dina-
              v      Za slovensko obalo so značilni flišni klifi, visoki od nekaj do več deset metrov.
              Istra  mika erozijskih procesov na klifih je bila v preteklosti preučena z različnimi
                     metodami, ki kažejo, da se klifi umikajo več centimetrov na leto. Da bi erozij-
                     sko dinamiko natančneje količinsko opredelili, od decembra 2021 na Debe-
              Slovenska  lem rtiču vsake tri mesece izvajamo monitoring klifov na podlagi terestrič-
                     nega laserskega skeniranja in fotografiranja z brezpilotnimi letalniki. To nam
                     omogoča spremljanje prostorsko-časovnih sprememb na površini klifov. Pri
                     laserskem skeniranju uporabljamo ročni 3R-skener Leica BLK2GO z dosegom
                     laserskega žarka 25 m. Z njim lahko skeniramo v vse smeri in posnamemo
                                                2
                     visoko gostoto točk (2 točki/cm ). Tako ustvarjeni 3R-oblaki točk omogočajo
                     izdelavo 3R-modelov površja z natančnostjo do 1 cm. Poleg laserskega skeni-
                     ranja uporabljamo tudi brezpilotne letalnike. Z njimi ob vsakokratnem mo-
                     nitoringu zajamemo več sto posnetkov s približno 70-odstotnim prekriva-
                     njem. To nam s postopki fotogrametrije omogoča izdelavo visokoločljivo-
                     stnega oblaka točk za izdelavo digitalnih modelov površja in ortofota. Tudi
                     naši rezultati kažejo, da se klifi umikajo več centimetrov na leto, na erozijsko
                     bolj izpostavljenih delih klifov tudi do pol metra na leto.

                     Ključne besede erozija, fliš, klif, LiDAR, oblak točk, Debeli rtič


                     32      ©2026 Author(s)        https://doi.org/10.26493/978-961-293-610-5.5
   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37