Page 6 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Aleksandra Bizjak Končar Vrednotenje in argumentacija v slovenskem pridižnem
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske diskurzu: sistemsko-funkcijska analiza
akademije znanosti in umetnosti,
Slovenija
aleksandra.bizjak-koncar@zrc-sazu.si Jezikoslovje, in še posebej besediloslovje, že več desetletij razpravljata o vredno-
tenju. Številne študije so ga v preteklosti obravnavale z različnih teoretičnih in
© 2026 Aleksandra Bizjak Končar
metodoloških vidikov. V prvem delu predstavitve bodo na kratko začrtani ključni
pojmi sistemsko-funkcijskega modela vrednotenja (Martin in White, 2005). Gre za
uporaben model, ki omogoča opis raznovrstnih jezikovnih sredstev vrednotenja
v besedilu. Osredotoča se na čustva, etiko in estetiko.
Čeprav je jezikovna sredstva vrednotenja mogoče z abstrakcijo in kategoriza-
cijo razvrstiti v tri temeljne skupine, se ta v besedilu ne pojavljajo samostojno,
temveč so na specifične načine razporejena in oblikovana, predvsem pa tesno
povezana z retoričnimi učinki besedila. S tega vidika je retorična vloga vrednote-
nja posebej izrazita v argumentativnih besedilih, kamor sodi tudi pridiga. Zato bo
v drugem delu predstavitve sledil preizkus pojasnjevalnih zmožnosti sistemsko-
funkcijskega teoretičnega modela vrednotenja na slovenskem pridižnem gra-
divu.
Korpus obsega 50 katoliških pridig, predvajanih med nedeljskimi bogoslužji na
slovenski nacionalni televiziji. Uporaba korpusno zasnovanega oblikoslovnega
označevanja in ročnega označevanja vrednotenjske leksike omogoča analizo po-
vezav med vrednotenjskimi pomeni odnosa in prevladujočimi predstavnimi en-
titetami. Natančneje, analiza se osredotoči na ugotavljanje ponavljajočih se vzor-
cev vrednotenja, ki v medsebojnem učinkovanju konstruirajo pozitivno podobo
Jezusa Kristusa. Nasprotno pa so druge svetopisemske in sodobne osebe vredno-
tene bodisi pozitivno bodisi negativno, odvisno od njihove usklajenosti z ideali
poslušnosti, pravičnosti, ljubezni in vere, ki jih zahteva Bog. Na koncu razume-
vanje pridige kot sestava pozitivnih in negativnih enot povežemo z induktivnim
sklepanjem, kot ga opredeli Aristotel (2004) v drugi knjigi Retorike, ter s krščan-
skim svetovnim nazorom pridigarja in širšim ideološkim okvirom, v katerega se
umeščajo pridige.

Aristotle. (2004). Rhetoric (W. Rhys Roberts, prev.). Dover Publications.
Martin, J. R., in White, P. R. R. (2005). Thelanguageofevaluation:AppraisalinEnglish.
Palgrave Macmillan.

Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026

https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.3 6