Page 34 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Martina Rodela Krmarjenje po večkodnih hiperbesedilih: primer branja
Univerza na Primorskem, Slovenija spletnega mesta javnega železniškega prevoza
martina.rodela@upr.si
pri študentih
© 2026 Martina Rodela
V sodobni družbi se nagibamo k trajnostnemu razvoju, ta je tudi del učnih na-
črtov od vrtca do univerze. Kot ugotavljata Vare in Scott (2007, v Sedmak, 2009),
so se v zadnjih treh desetletjih prizadevanja za ustrezno prilagoditev izobraževal-
nih sistemov in izobraževalnih procesov v smislu trajnosti oziroma trajnostnega
razvoja močno okrepila. Trajnost, trajnostni razvoj strokovnjaki opredeljujejo raz-
lično, a vsem je skupna ugotovitev, da je za ozaveščenost nujno učenje o trajnosti
(prav tam). Del tega je tudi sodoben pogled na poučevanje pismenosti. Kot ugo-
tavlja Starc (2024), se sporazumevamo večinoma z večkodnimi besedili, pogosto
digitalnimi. Javna komunikacija poteka tudi v spletnem okolju, zato mora sodo-
ben bralec obvladati krmarjenje po spletnih straneh različnih javnih služb. Med-
nje mdr. sodijo spletne strani za načrtovanje poti z javnim prometom, nenazadnje
smok uporabi slednjega spodbujeni v luči trajnosti inpodnebnihsprememb (npr.
spletna stran https://www.promet.si/sl/home).
V prispevku nas zato zanima, kako spletna večkodna besedila na slovenskem por-
talu za načrtovanje prevoza z vlakom berejo mladi (v raziskavi bo sodelovalo
35–40 študentov 2. letnika Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze na
Primorskem) kot skupina potencialno najštevilčnejših uporabnikov javnega pre-
voza. Osredotočili se bomo na njihovo povezovanje besednih in nebesednih zna-
kov, saj omenjeni portal za ustvarjanje pomena uporablja oboje, pri čemer bomo
za potrebe analize odgovorov študentov izhajali iz teorije vizualne slovnice (Kress
in van Leeuwen, 2020; Starc, 2009).

Kress, G., in van Leeuwen, T. (2020). Reading images: The grammar of visual design
(3.izd.).Routledge.
Sedmak, S. (2009). Izobraževanje za trajnostni razvoj – opredelitev področja. V S.
Sedmak (ur.), Danes za jutri: razmišljanja o vzgoji in izobraževanju za trajnostni
razvoj (str. 21–38). Fakulteta za management.
Starc, S. (2009). Časopisna oglaševalska besedila, reklame: struktura in večkodnost.
Annales.
Starc, S. (2024). Pouk slovenščine in besedilna/večkodna pismenost: razmislek ob
prenavljanju učnih načrtov za slovenščino. Jezik in slovstvo, 69(3), 79–93.
Vare, P., in Scott, W. (2007). Learning for a change: Exploring the relationship be-
tween education and sustainable development. Journal of Education for Su-
stainable Development, 2(1), 191–198.

Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026

https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.31 34