Page 30 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Erika Matruglio Oblikovani po tistem, kar »uporabljamo«: poučevanje
Univerza v Wollongongu, Avstralija večkodne pismenosti pri predmetu angleščina v Avstraliji
erika_matruglio@uow.edu.au
©2026Erika Matruglio
Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026
V pričujočem prispevku poudarjam pomen eksplicitnega in sistematičnega pou-
čevanja večkodne pismenosti. V avstralski zvezni državi Novi Južni Wales (NSW)
morajo učenci pri predmetu angleščina v vseh letih šolanja obravnavati večkodna
besedila. Učni načrti predpisujejo obravnavo različnih vrst besedil (npr. filme, po-
ezijo,dramatiko,romane,spletnestrani,slikeitd.)inučnecilje,kijihjetreba doseči
v posameznem letniku (npr. »Analizirati, kako se lahko v besedilih tvorijo novi po-
meni, upoštevajoč semiotske kode in konvencije rabe različnih načinov izražanja
(žanrov) in medijev, ter svoje pridobljeno poznavanje uporabiti v lastnih besedi-
lih.«) (NSW Educational Standards Authority, 2022). Sicer pa specifičen pristop k
poučevanju večkodnih besedil ni posebej opredeljen niti ni določeno teoretično
izhodišče za njihovo pomensko analizo. To pomeni za učitelje precejšnje breme,
saj morajo sami oblikovati načine poučevanja večkodne pismenosti.
Na podlagi raziskave, financirane s strani Ministrstva za izobraževanje države
NSW, v kateri so sodelovali srednješolski učitelji in raziskovalci s področja pisme-
nosti (Chen idr., v tisku), predstavljam pristop k poučevanju večkodne pismenosti
pri predmetu angleščina, ki jasno kaže na povezavo med pomenom jezika in
drugimi semiotskimi kodi (kot so zvok, slika itd.). Po uvodni predstavitvi avstral-
skega konteksta prikažem, kako se lahko poučevanje, ki temelji na sistemsko-
funkcijskem jezikoslovju (SFJ), uporabi, da pri učencih krepi razumevanje tvorbe
pomena in sposobnosti kumulativnega pisanja o tem (Jones idr., 2021). Z upo-
rabo cikla poučevanja in učenja, ki temelji na žanrskem pristopu (Rose in Martin,
2012), se učence prek serije dopolnilnih nalog vodi skozi analizo, vodeno pisanje
in skupno pisanje, preden v končni, sklepni nalogi samostojno napišejo lastne
analize besedil. Poučevanje v vseh enotah je zasnovano tako, da omogoča eks-
plicitno in sistematično razpravo o tem, kako jezik ter drugi kodi in načini pisanja
soustvarjajo pomen. Rezultati projekta so pokazali izboljšavo učnih dosežkov in
večjo zmožnost pisanja pri vseh učencih.
Chen, H., Jones, P., in Georgiou, H. (v tisku). Enhancing writing outcomes: Integra-
ting teaching of writing in the high school subject areas (English, Science and
History). Routledge.
Jones, P., Matruglio, E., in Rose, D. (2021). Investigating pedagogic discourse in
late primary and junior secondary English. V P. T. Jones, E. Matruglio, in C.
Edwards-Groves (ur.), Transition and continuity in school literacy development
(str. 145–168). Bloomsbury.
NSW Educational Standards Authority. (2022). English K–10 Syllabus (2022). https://
curriculum.nsw.edu.au/learning-areas/english/english-k-10-2022/overview
Rose,D., in Martin,J.R.(2012). Learning to write, reading to learn: Genre, knowledge
and pedagogy in the Sydney school. Equinox.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.27 30