Page 38 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost
P. 38
Branislava Vičar Emocionalnost večkodnega diskurza: percepcija drugosti
Univerza v Mariboru, Slovenija v animirani distopični antologiji Autodale
branislava.vicar@um.si
V prispevku obravnavamo animirano distopično serijo Autodale (2017–2021), ki jo
Katja Plemenitaš
jeustvarilneodvisni animatorDavid Armsby.MestoAutodale,ki povezujevseepi-
Univerza v Mariboru, Slovenija
katja.plemenitas@um.si zode antologije, se vzpostavlja kot distopični prostor, ki ga določata algoritmiza-
cija življenja in tehnološko-epistemološka infrastruktura. Prebivalke_ci mesta so
Maja Nemec podrejeni novim oblikam oblasti, utemeljenih na nadzoru in usmerjanju vedenja.
Univerza v Mariboru, Slovenija Ta ureditev se vizualno uresničuje zlasti na ravni ikonografije (uniformne obra-
maja.nemec@student.um.si
zne maske), kompozicije (razmerje središče-obrobje ter simetrična prostorska or-
© 2026 Branislava Vičar, Katja ganizacija s simetričnimi ulicami in geometrično arhitekturo), uokvirjanja (jasno
Plemenitaš in Maja Nemec
razmejevanje prostorov in teles, npr. z zidovi in ograjami) ter gibanja (ponavlja-
joči se, ritmično organizirani vzorci gibanja teles) (Kress in van Leeuwen 2020; van
Leeuwen, 2021).
Kot osrednje razmerje v tej ureditvi se izrisuje razmerje med t. i. »zglednimi dr-
žavljankami_i«, ki so vpeti v sisteme normativnosti, ne da bi se pri tem zavedali
sil normativizirajoče moči, in »friki«, ki iščejo nove načine delovanja zunaj okvirov
družbene normativnosti. Po Ahmed jih lahko opišemo kot »nemirne subjekte«, tj.
subjekte,ki nesledijodružbenozačrtanimpoteminv iskanjunovihpozicijustvar-
jajo nove poti in sledi (Ahmed 2014b).
V ospredje analize postavimo večkodni narativ nevarnosti, ki razkriva, da so »friki«
prepoznani kot nevarnost, kot potencialna grožnja skupnosti Autodala, saj utele-
šajo možnost destabilizacije družbenih normativnosti. V tem narativu imajo ču-
stva, zlasti strah, pomembno vlogo pri ustvarjanju občutka meja med »friki« in
skupnostjo mesta Autodale. V nasprotju z »zglednimi državljankami_i« so »friki«
umeščeni na rob mesta, zunaj obzidja ali onkraj zadnjih hiš naselja. Vizualno so
upodobljeni kot pošasti, vendar pa analiza pokaže, da pošastnost ni lastnost nji-
hovih teles, ampak je povezana z družbeno percepcijo nevarnosti. V procesu, ki
ga Ahmed imenuje »afektivne ekonomije« (Ahmed 2014a), se namreč kolektivni
strah pripne na telesa »frikov« in s tem proizvaja percepcijo drugosti. Vizualna
upodobitev torej ne predstavlja njihove dejanske telesnosti, temveč družbeno
percepcijo njihovih teles. Čustvo strahu pri tem povezuje konformne subjekte z
zamišljeno skupnostjo mesta Autodale.
Ahmed, S. (2014a). The cultural politics of emotion (2. izd.). Edinburgh University
Press.
Ahmed, S. (2014b). Wilful subjects. Duke Univerity Press.
Armsby,D.J.(ustvarjalec). (2017–2021). Autodale [animirana spletna serija]. Dead
Sound. YouTube.
Kress, G., in van Leeuwen, T. (2020). Reading images: The grammar of visual design
(3.izd.).Routledge.
Van Leeuwen, T. (2021). The semiotics of movement and mobility. Multimodality &
Society 1(1), 97–118.
Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026
https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.35 38
