Page 36 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost
P. 36

Sonja Starc                    Večkodna pismenost skozi skriti kurikul:
          Univerza na Primorskem, Slovenija  koliko večkodnosti pri poučevanju materinščine
          sonja.starc@upr.si
          ©2026SonjaStarc                Z digitalizacijo so se v sodobnosti pojavile nove možnosti komunikacije tako pri
                                         izbiri in združevanju semiotskih sistemov kot pri rabi vse bolj sofisticiranih medi-
                                         jev v vlogi nosilcev konkretne uresničitve besedil (klasični tisk, elektronski mediji).
                                         Nove komunikacijske razmere v družbi zahtevajo tudi drugačno poučevanje, kar
                                         se veže na potrebo po posodobljenem pojmovanju pismenosti. O tem so razmi-
                                         šljali jezikoslovci skupine The New London Group že leta 1996 ter pismenost na-
                                         novo definirali in poimenovali. Govorijo o dinamičnosti večrazsežne pismenosti
                                         (multiliteracies), ki se izraža kot z družbenimi razmerami spreminjajoča se zmo-
                                         žnost prepoznavanja in razumevanja tvorbe pomena besedil iz enega ali več se-
                                         miotskih kodov, izraženih v različnih medijih, upoštevaje različne okoliščine. Po-
                                         goj za usvojitev večrazesžne pismenosti je usvojena večkodna pismenost. Ta se
                                         kaže z razumevanjem pomenskega součinkovanja uporabljenih semiotskih virov
                                         v večkodnem besedilu in z zmožnostjo taka besedila tvoriti.
                                         Referat se osredotoča na ugotovitev raziskave (Starc, 2025) o večkodnih besedi-
                                         lih kot sestavini skritega kurikula in o nezavedanju učencev o načinu branja in
                                         možnostih tvorjenja takih besedil. Učenci se sicer učijo iz večkodnih učbenikov
                                         pri vseh predmetih, tako postane raba večkodnih besedil del skritega kurikula,
                                         a rezultati raziskave kažejo, da slednji ne spodbuja usvajanja večkodne pisme-
                                         nosti, ker se branja takih besedil ne učijo pri nobenem predmetu. Srečamo se z
                                         na videz paradoksalno zahtevo: za učenje potrebujemo pismenost in pismenost
                                         pridobimo le z učenjem. Razprava odpira vprašanja, kdaj vpeljati poučevanje več-
                                         kodnih besedil in pripadajočega metajezika v pouk materinščine in kako povezo-
                                         vati učenje jezika in zakonitosti večkodnih besedil, upoštevaje vizualno slovnico
                                         (Kress in van Leeuwen, 2004).

                                         Kress, G., in van Leeuwen, T. (2004). Reading images: The grammar of visual design.
                                             Routledge.
                                         Starc, S. (2025). Raziskava branja in pisanja večkodnih besedil osnovnošolskih učen-
                                             cev 1., 4. in 8. razreda (vzorec 251 učencev) [Neobjavljena raziskava].
                                         The New London Group. (1996). A pedagogy of multiliteracies: Designing social
                                             futures. Harvard Educational Review, 66(1), 60–93.














          Tvorjenje pomena in večrazsežna –
          večkodna pismenost
          Zbornik povzetkov
          mednarodnega simpozija
          Koper, 19.–20. marec 2026












                                                   https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.33         36
   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41