Page 36 - Tvorjenje pomena in večrazsežna – večkodna pismenost

Sonja Starc Večkodna pismenost skozi skriti kurikul:
Univerza na Primorskem, Slovenija koliko večkodnosti pri poučevanju materinščine
sonja.starc@upr.si
©2026SonjaStarc
Tvorjenje pomena in večrazsežna –
večkodna pismenost
Zbornik povzetkov
mednarodnega simpozija
Koper, 19.–20. marec 2026
Z digitalizacijo so se v sodobnosti pojavile nove možnosti komunikacije tako pri
izbiri in združevanju semiotskih sistemov kot pri rabi vse bolj sofisticiranih medi-
jev v vlogi nosilcev konkretne uresničitve besedil (klasični tisk, elektronski mediji).
Nove komunikacijske razmere v družbi zahtevajo tudi drugačno poučevanje, kar
se veže na potrebo po posodobljenem pojmovanju pismenosti. O tem so razmi-
šljali jezikoslovci skupine The New London Group že leta 1996 ter pismenost na-
novo definirali in poimenovali. Govorijo o dinamičnosti večrazsežne pismenosti
(multiliteracies), ki se izraža kot z družbenimi razmerami spreminjajoča se zmo-
žnost prepoznavanja in razumevanja tvorbe pomena besedil iz enega ali več se-
miotskih kodov, izraženih v različnih medijih, upoštevaje različne okoliščine. Po-
goj za usvojitev večrazesžne pismenosti je usvojena večkodna pismenost. Ta se
kaže z razumevanjem pomenskega součinkovanja uporabljenih semiotskih virov
v večkodnem besedilu in z zmožnostjo taka besedila tvoriti.
Referat se osredotoča na ugotovitev raziskave (Starc, 2025) o večkodnih besedi-
lih kot sestavini skritega kurikula in o nezavedanju učencev o načinu branja in
možnostih tvorjenja takih besedil. Učenci se sicer učijo iz večkodnih učbenikov
pri vseh predmetih, tako postane raba večkodnih besedil del skritega kurikula,
a rezultati raziskave kažejo, da slednji ne spodbuja usvajanja večkodne pisme-
nosti, ker se branja takih besedil ne učijo pri nobenem predmetu. Srečamo se z
na videz paradoksalno zahtevo: za učenje potrebujemo pismenost in pismenost
pridobimo le z učenjem. Razprava odpira vprašanja, kdaj vpeljati poučevanje več-
kodnih besedil in pripadajočega metajezika v pouk materinščine in kako povezo-
vati učenje jezika in zakonitosti večkodnih besedil, upoštevaje vizualno slovnico
(Kress in van Leeuwen, 2004).
Kress, G., in van Leeuwen, T. (2004). Reading images: The grammar of visual design.
Routledge.
Starc, S. (2025). Raziskava branja in pisanja večkodnih besedil osnovnošolskih učen-
cev 1., 4. in 8. razreda (vzorec 251 učencev) [Neobjavljena raziskava].
The New London Group. (1996). A pedagogy of multiliteracies: Designing social
futures. Harvard Educational Review, 66(1), 60–93.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-565-8.33 36