Page 63 - Tomajci

Kmečka gospodarstva in gospodinjstva v Tomaju

1573 kot med letoma 1573 in 1758. Sunkoviti rasti v 16. stoletju je torej na
ravni gospostva na dolgi rok sledila bistveno bolj umirjena demografska
dinamika. Temu primerno so ekstremi rasti manjši, povprečje in mediana
pa nižja kot v 16. stoletju (prim. preglednici 1.13 in 1.14). Bistveno več je
vasi z bolj umirjeno dolgoročno dinamiko, a kljub temu je tudi v obdobju
1573–1758 rast v Tomaju podpovprečna. Drugače je v primerjavi z drugimi
vasmi iz župnije, kjer Tomaj ni več na repu, temveč nekje v sredini, pri če-
mer tudi druge vasi tomajske župnije beležijo podpovprečen porast števila
gospodinjstev. Izjema so Vrhovlje, ki močno izstopajo po izrazitem pove-
čanju števila gospodinjstev (slika 1.8).

Zaključek
Že na prehodu iz 15. v 16. stoletje so bile hube v devinskem gospostvu pre-
cej različnih velikosti in ta značilnost se je ohranila tudi v poznejšem ob-
dobju. Hkrati so že tedaj v Tomaju in drugje izkazani primeri, ko sta si isto
hubo delila po dva gospodarja, kar pomeni, da je prihajalo do razkoraka
med urbarialnimi hubnimi enotami in dejanskimi kmečkimi gospodarstvi.
Opazili smo, da so se v 16. stoletju v Tomaju nekatere stare hube cepile
in združevale v nove, sestavljene iz deležev starih. Ta neskladja je gospo-
stvu in komornim komisarjem tekom 16. stoletja še uspelo obvladati in
temu ustrezno v urbar iz leta 1573 vnesti ne le celih hub, temveč tudi nji-
hove deleže kot samostojne enote. Kasneje so neskladja med urbarjem in
stvarnostjo naraščala, delitve hub so se nadaljevale in sledljivost je posta-
la težavnejša. V primeru Tomaja je bil ta proces manj izrazit kot drugje v
gospostvu Devin.
Kljub temu je do sredine 18. stoletja proces prerazdeljevanja hubnih ze-
mljišč ob hkratnem pridobivanju novih na gmajni (t.i. novine) tudi v To-
maju privedel do situacije, v kateri so se dejanski kmečki obrati po številu
in tudi po sestavi že zelo razlikovali od stanja izpred dveh stoletij. Na eni
strani lahko ta proces razumemo kot posledico deljenih nasledstev in de-
dovanj, ampak tudi dot ter kupoprodaj kmetij in še pogosteje posameznih
parcel. Na drugi strani je porast števila kmečkih gospodarstev in gospo-
dinjstev že tekom 16. stoletja privedel do izkrčevanja novih obdelovalnih
površin srednje kakovosti, kasneje in na dolgi rok pa je potreba po dodat-
nih njivah zajela tudi zemljišča slabše kakovosti. Tako so bila kmečka go-
spodarstva najkasneje sredi 18. stoletja sestavljena iz deležev različnih hub
ter iz novin. Čeprav se je v treh stoletjih (1524–1822) obdelovalna površina,
s katero so v poprečju razpolagala tomajska gospodinjstva, zmanjšala le za
okoli pol hektarja (od prek 2 ha do pod 2 ha), se je njihova sestava spreme-

61