Page 65 - Tomajci
P. 65
Kmečka gospodarstva in gospodinjstva v Tomaju
župnije, za katere imamo podatke. To je bilo obdobje splošne ekonomske
rasti, ki se je na Slovenskem in tudi na Primorskem kazala predvsem v obli-
ki povečanih priložnosti za preživljanje od neagrarnih virov dohodka na
področju obrti in trgovine, pri čemer je izstopalo tovorništvo. Ti premi-
ki se odražajo ne le v povečanju prebivalstva, temveč še posebej v porastu
sloja podružnikov, ki so bili skoraj brez zemlje in so se ukvarjali z obrtmi
in s tovorjenjem. Na Goriškem in Vipavskem se je širilo tudi vinogradni-
štvo, saj je bilo vino pomembno trgovsko blago (Panjek 2015, 46–47; 2018b,
126–139). Zaobdobje 16.in začetek 17.stoletjajenapodlagi dosedanjih po-
datkov za tržaški in rihemberški Kras ter Vipavsko mogoče govoriti o »de-
mografski eksploziji«(Kalc2018,159–161;Panjek2022a).Čepravjebilvtem
obdobju porast števila gospodinjstev v Tomaju znaten, je bil kljub temu bi-
stveno manjši kot v večini drugih vasi in zaselkov v devinskem gospostvu
terv župniji. Iz tega je mogoče sklepati, da je v 16. stoletju kljub ekonomski
konjunkturi kmetijstvo ostajalo močno prevladujoči vir dohodka velike ve-
čine Tomajcev. S svojo zmernejšo demografsko rastjo v primerjavi s širšim
kraškim in vipavskim prostorom v tem času pa je Tomaj predstavljal prej
izjemo kot pravilo.
Rast se je po razpoložljivih podatkih nadaljevala vsaj do zadnjih let 16.
stoletja, a vrzeli za naslednje obdobje, 1595–1625, nam žal ni uspelo zapol-
niti. Zatem je bila v Tomaju večji del 17. in na začetku 18. stoletja demo-
grafska rast počasna, pri čemer je simulacija za to zgodovinsko obdobje
nakazala dokaj nizko nataliteto. Za razliko od prejšnjega obdobja je Tomaj
v obdobju 1573–1758 po številu gospodinjstev zrasel podobno kot druge va-
si v župniji. Čeprav ni bil več tako izrazito pod povprečjem na ravni gospo-
stva, je po stopnji rasti še vedno zaostajal za večino drugih devinskih vasi.
Očitno se je demografska rast polegla v širšem prostoru, a v Tomaju in to-
majski župniji še nekoliko bolj. Skladnost gibanja rojstev z gibanjem cen
žita v tomajski župniji od sredine 17. stoletja dalje napeljuje k interpreta-
ciji, da je bila v tem obdobju samooskrbnost z žitom krhka in da je pre-
bivalstvo župnije omejevalo rojstva. Dolgoročno stabilnost števila rojstev
in gospodinjstev ob hkratnem širjenju obdelovalnih površin na manj ro-
dovitna zemljišča v Tomaju si lahko razlagamo z zmanjšanjem priložnosti
za neagrarne dejavnosti v primerjavi s 16. stoletjem, kar je privedlo do na-
raščajočega pomena kmetovanja med viri dohodka. Tak premik bi ustrezal
splošni sliki 17. stoletja kot stoletja krize. Tomaj je torej tudi v tem obdobju
ostajal pretežno –čenemočno – kmetijska vas. Nizkenatalitete, za kate-
ro imamo indice v Tomaju, sicer ni mogoče posplošiti na vse vasi devin-
skega gospostva, a primerljiv porast števila gospodinjstev v drugih vaseh
63

