Page 66 - Tomajci

Aleksander Panjek

župnije nakazuje, da vsaj lokalno to morda le ni bil povsem izoliran pojav.
Še najzagonetnejši ostaja nenaden in sunkovit porast rojstev v vasi in v
župniji Tomaj v prvi polovici 18. stoletja. Ugotovili smo, da je bil s kvanti-
tativnega vidika v vasi Tomaj povsem primerljiv z nenadnimi porasti nata-
litete v preteklih desetletjih, s katerimi so se izravnavala predhodna nižja
števila rojstev. Povod je bil torej morda naključen oz. čisto naraven v sklopu
predmodernega demografskega modela in težko bi ga iskali npr. v širšem
vplivu Trsta, saj je bilo prosto pristanišče razglašeno šele leta 1719, v žu-
pniji pa rojstva poskočijo že par let zatem, kar se zdi prezgodaj, da bi lahko
mesto že imelo tako močan vpliv na zaledje. A za razliko od Tomaja na rav-
ni župnije poskok v številu rojstev bistveno presega viške natalitete iz 17.
stoletja, in sicer za celih 30 odstotkov (od maksimuma 115 rojenih na leto
se preskoči na maksimume okoli 150 rojstev), tako da je vprašanje, če tudi
za župnijo lahko velja razlaga, da je šlo za fiziološko izravnavo manka iz
preteklega obdobja. Skupna novost tako v Tomaju kot v župniji pa je prav
gotovo v tem, da v nadaljevanju rojstva niso več padala tako kot v prete-
klosti.
Vsekakor je okoli leta 1720 nastopil dejavnik, ki je v tomajski župniji
zmanjšal odvisnost števila rojstev od cen žita, vsaj od tistih na ljubljan-
skem trgu. Tu bi lahko videli potencialni vpliv uvoza koruze preko Trsta,
vendar gre za hipotezo, ki bi jo bilo treba šele dokazati. Zanimiv je tudi
desetletni zamik, s katerim so rojstva poskočila v Tomaju v primerjavi z
drugimi vasmi župnije. Morda gre za večjo opreznost Tomajcev, za njihovo
daljše priseganje na dotedanji sistem demografske zmernosti. V nadalje-
vanju 18. stoletja pa je v Tomaju porast števila gospodinjstev močan in je
privedel tudi do zmanjšanja povprečnega števila članov gospodinjstva.
Kljub temu to ni bila najizrazitejša rast v večstoletnem obravnavanem
obdobju. Če namreč upoštevamo stopnjo rasti, je največjo Tomaj izkusil
sredi 16. stoletja (1524–1564; preglednica 1.7), medtem ko sta si bili daljši
obdobji rasti, 1524–1595 in 1758–1822, v bistvu enakovredni: v prvem pri-
meru je rast dosegla 0,77 odstotka letno, v drugem pa 0,81 odstotka. Tako
lahko zaključimo, da je Tomaj doživel dve fazi rasti, in sicer v 16. stoletju
ter od srede 18. do začetka 19. stoletja z vmesnim daljšim obdobjem sta-
gnacije.
Čeprav je vsaj do leta 1758 rastel počasneje od večine drugih vasi v župniji
in gospostvu ter čeprav je svojo demografsko rast s poskokom rojstev pri-
čel z desetletno zamudo v primerjavi s tomajsko župnijo, se je tudi Tomaj
poslej nezadržano podal v moderno demografsko tranzicijo, ki se je tako v
župniji kot v vasi Tomaj pričela že v prvi polovici 18. stoletja.

64