Page 58 - Tomajci

Aleksander Panjek

1573, in sklicev nanje v urbarju 1758. Samo za manjše število vasi, ki so bi-
le skozi vse obdobje v celoti v lasti devinskega gospostva, je bilo mogoče
rekonstruirati daljši niz. Število urbarialnih enot oz. gospodinjstev za leto
1470 smo rekonstruirali na podlagi že obrazložene metode seštevanja za-
sedenih in pustih kmetij, kot so navedene v urbarjih za leti 1494 in 1524. V
nekaterih primerih posamezni urbarji vasi in zaselke ter podružnike v njih
navajajo enkrat ločeno, drugič skupaj. V nekaterih primerih je bilo mogoče
rekonstruirati ločene podatke za posamezno naselje, ko to ni bilo mogoče,
pa smo jih združili za npr. dve naselji.
Zadnje pojasnilo je treba nameniti pomenu števil, ki jih bomo navaja-
li. Razen za vasi, katerih kmetije so skozi vse obdobje v celoti pripadale
izključno devinskemu gospostvu, prikazani podatki ne predstavljajo vseh
gospodinjstev v posameznih naseljih, temveč le tisti del, ki je pripadal De-
vinu. Ta delež je bil lahko večji ali manjši, od velike večine do le dveh ali
treh hub v obratni skrajnosti. Gospostvo Devin je bilo namreč prepredeno
z lastništvom drugih gospodov, ki so posedovali po eno ali več enot v različ-
nih vaseh: komorni komisarji so leta 1637 našteli 273,6 devinske hube in 56
hub drugih lastnikov (stla, iöhks, 113, 7). Poleg tega se je v širokem pasu
prepletala pripadnost hub med sosednjima gospostvoma Devin in Rihem-
berk, in sicer ne le celih vasi, temveč tudi urbarialnih enot znotraj samih
naselij, saj so nekatere pripadale enemu, druge pa drugemu gospostvu.
Gibanje števila gospodinjstev na zelo dolgi, skoraj tristoletni rok razkri-
va, da so bila v primerjavi z drugimi vasmi nihanja v Tomaju manjšega ob-
sega in da je bila od začetnih vrednosti konec srednjega veka do sredine 18.
stoletja rast manj izrazita. Razen redkih primerov, kjer je opaziti upad šte-
vila gospodinjstev v primerjavi s 16. stoletjem (Medjevas in Senadole), vasi
sicer izkazujejo podobno dinamiko z upadom, s stagnacijo ali šibko rastjo
na prehodu iz 15. v 16. stoletje, ki ji sledi izrazita in večinoma skokovita rast
med letoma 1524 ter 1564. Obdobje v letih 1564–1595 je dinamično in ne-
stanovitno, saj po več vaseh beležimo nihanja, zaradi katerih se 16. stoletje
ponekod zaključuje s padcem, a v večini naselij s porastom števila gospo-
dinjstev (slika 1.6). To je bila lahko posledica konsolidacije kmečkih gospo-
darstev ali, nasprotno, cepitve družin, na drugi strani pa priseljevanja ali
osipa podružniške populacije, saj iz Peterjakovih in Komarjevih zapisov še
najjasneje izhaja, da je šlo velikokrat za primere podružnikov in podružnic,
ki so preminuli in za seboj niso pustili ničesar in nikogar ali pa so se izselili
in jih ni nihče nadomestil. Zatem se do leta 1595 lahko pojavijo novi. Na
tej osnovi je mogoče sklepati, da je bila demografska rast v prvi polovici
16. stoletjares močnaindajenato–po namznanih podatkihpoletu1564

56