Page 64 - Tomajci

Aleksander Panjek

nila. Medtem ko so izvorno obdelovali le najrodovitnejšo zemljo, so bile
kasneje njive v vse večjem deležu različnih kakovosti, tudi najslabše. Poleg
tega so bile dobre stare njive obremenjene s starimi, razmeroma nizkimi
dajatvami, medtem ko je bilo za novine treba plačati novejše, višje dajatve.
Ker so se nižji donosnosti dodajale višje dajatve, je bil čisti donos novin
še toliko nižji od dobrih starih njiv z nizkimi dajatvami. Iz tega je mogoče
sklepati, da gospodarske moči kmečkih gospodinjstev, kolikor je temeljila
na kmetijstvu, ni krojil le obseg zemljišč, ki je bil že izvorno precej različen,
temveč tudi njihova sestava. Predstavljamo si lahko tudi, da so skozi čas
premožnejše družine uspele obdržati in si še dodatno pridobiti večji delež
dobrih starih njiv od ekonomsko šibkejših družin. Zato je bila za agrarno
osnovo in moč gospodinjstev gotovo pomembna velikost kmetije, a hkrati
je na razslojenost vplivala tudi sestava zemljišč po kakovosti.
Vzpon ali zdrs po družbeni lestvici na vasi je bil torej posledica spleta raz-
ličnih okoliščin, ki so bile deloma odraz srečnih naključij in deloma rezultat
načrtovanja. Če je bilo na spol otrok in na smrtnost težje vplivati, je bilo
z nadzorovanjem števila rojstev, uravnavanjem dedovanj in nasledstev, s
sklepanjem ekonomsko ugodnih zakonskih zvez ter z nakupom dodatnih
dobrih parcel mogoče vplivati na prihodnost svojega kmečkega gospodar-
stva. Kljub temu ne gre prezreti dejstva, da dohodki od kmetijstva niso bili
nujno edina gospodarska osnova kmečkih gospodinjstev, saj so se ta lahko
ukvarjala tudi z različnimi neagrarnimi dejavnostmi, kot so npr. obrti, to-
vorjenje in tudi opravljanje javnih funkcij (župani, podžupani). Priložnosti
za tovrstne dejavnosti so se lahko spreminjale skozi čas. Zaradi tega so na
demografska gibanja lahko vplivali tako uravnavanje razmerja med potre-
bami gospodinjstva in njegovimi kmetijskimi viri za preživljanje kot tudi
spremenljive priložnosti za pridobivanje neagrarnih dohodkov. Ugotovili
smo, da so v tomajski župniji nanje vplivale tudi razmere na trgu žit.
Cene žita so z rojstvi povezane na dva načina. Nizka cena žita pomeni,
da je bila letina dobra indajepri hiši večja zalogahrane.V primeru, da
gospodinjstvo ni bilo prehransko samooskrbno, so nizke cene žita omogo-
čale ugodnejši nakup hrane s prihodki od neagrarnih dejavnosti. Obratno
je pri visokih cenah žita, saj pomenijo manjšo zalogo in hkrati višje cene
ob nakupu. Zato cene žita manj vplivajo na nataliteto tam, kjer kmetijstvo
ustvarja zanesljive presežke pridelka ne glede na letino. Na splošno velja,
da se nataliteta neposredneje odziva na cene žita v kriznih časih visokih
cen (in slabih letin), in sicer z zmanjšanjem števila rojstev.
V Tomaju je bil v 16. stoletju porast števila gospodinjstev živahen, a kljub
temu znatno podpovprečen in hkrati najmanjši od drugih vasi tomajske

62