Page 54 - Tomajci
P. 54
Aleksander Panjek .
Število rojstev v župniji Tomaj . Število rojstev v vasi Tomaj
.
.
.
.
.
.
.
.
. .
Slika 1.4 Primerjava nihanja rojstev v vasi in župniji Tomaj, 1626–1784
Opombe Temno – število rojstev v župniji Tomaj, svetlo – število rojstev v vasi Tomaj.
Po podatkih iz šak, žt, mkk 1–6.
lom rojstev zanihajo nekoliko manj in padajo na nižje ravni kot na ravni
župnije. Najpomembnejša razlika pa je ta, da se je veliki poskok rojstev v
Tomaju leta 1732 zgodil z desetletnim zamikom v primerjavi z župnijo kot
celoto, kjer se je enak poskok pripetil že leta 1721. Skleniti je mogoče, da
je bila v vasi Tomaj v petdesetletju 1680–1730 demografska dinamičnost
manjša kot na ravni župnije, kjer v tem obdobju ni zaznati bistvene raz-
like v nihanju števila rojstev, in da se je stagnacija zavlekla v čas, ko so v
drugih vaseh že uresničevali prehod v višjo nataliteto 18. stoletja, ki je tudi
na ravni tomajske župnije povsem jasna (slika 1.4). V bistvu se v tomajski
župniji vzorec natalitete 17. stoletja zaključi leta 1720, v vasi Tomaj pa šele
leta 1731.
Ugotavljanje razmerja med cenami žita in demografskimi gibanji sodi
med klasične pristope k historični demografiji predindustrijske dobe. V na-
šem primeru je tak pristop smiseln z vidika preverjanja, če tako pomemben
ekonomski dejavnik lahko osvetli nihanja rojstev v vasi in župniji Tomaj.
Žito je predstavljalo osnovo prehrane. V predindustrijski dobi je bila slaba
letina žita osrednji dejavnik krize, ki se je odražala v obliki pomanjkanja
osnovne hrane ter v visokih cenah zaradi skromnega pridelka. Visoke cene
so dodatno oteževale razmere za tisti del prebivalstva, ki ni bil prehransko
samooskrben, in sicer nasploh (torej redno) ali le v primeru slabih letin,
saj je bilo treba manjkajoče žito kupovati po višjih cenah. Čeprav raziskave
razmerja med cenami žita in demografsko dinamiko zajemajo tako rojstva
kot smrti in poroke, je v našem primeru zaenkrat mogoče preveriti le ob-
52
