Page 56 - Tomajci
P. 56
Aleksander Panjek
Slika 1.5 Gibanje rojstev v župniji Tomaj in cen pšenice v Ljubljani, 1650–1784
Opombe Svetlo – število rojstev v župniji Tomaj, temno – cena pšenice v Ljubljani (kraj-
carji za mernik). Po podatkih iz iz šak, žt, mkk 1–6 ter Valenčič (1977, 378–397).
pristaniščem. O prisotnosti koruze v jedilniku priča preživnina, ki je bila
leta 1753 dodeljena vdovi Marini Živec iz Skopega, vasi v tomajski župniji
(Panjek 2018a,29),o vlogiTrsta pa piše AleksejKalcv 3. poglavju.
Glede na skromne pogoje za poljedelstvo na Krasu lahko postavimo
vzporednico z dognanji v sosednji Furlaniji. Tam je povezanost med demo-
grafskimi nihanji in cenami žita močnejša v hribovskem območju Karnije,
ki ni bilo prehransko samozadostno, kot pa v nižini, kjer so pridelovali pre-
sežek žita. Kakor tam si tudi tu postavljamo vprašanje »Padec plodnosti ali
zavestno ravnanje?« – in kot tam smo tudi tu »bolj naklonjeni zagovarjanju
druge od obeh hipotez«, saj je bilo prebivalstvo tudi v preteklosti sposob-
no namernega omejevanja rojstev (Breschi idr. 2002, 65 in 67). Usklajenost
nihanja rojstev na območju Tomaja in cen v Ljubljani kaže tudi na obstoj
povezanega žitnega trga v osrednjem ter zahodnem slovenskem prostoru
v17. in 18. stoletju.
Gospodinjstva v Tomaju in v devinskem gospostvu, 1494–1758
Zagotavljanje primerljivosti podatkov o gospodinjstvih iz razmeroma širo-
kega nabora virov, nastalih skozi daljše obdobje, prinaša nekaj izzivov, ki v
glavnem izhajajo iz strukturnih sprememb v gospostvu in lastništvu hub,
ki so se dogajale skozi čas, in iz deloma različnih kriterijev, ki so vodili izde-
lovalce posameznih urbarjev in popisov. Kombinacija teh dejavnikov vodi
v izključevanje posameznih primerov in posledično v zmanjševanje vzorca
vasi, ki so primerne za analizo, kakor tudi časovnega razpona, za katerega
je mogoče zagotoviti primerljivost. Zaradi tega je mogoče izvesti primerja-
54
