Page 55 - Tomajci

Kmečka gospodarstva in gospodinjstva v Tomaju

stoj povezave z rojstvi. Analizo bomo izpeljali na podlagi rojstev na ravni
župnije, saj predstavlja večji in s tem pomenljivejši vzorec, ki povrhu tega
vsebuje tudi podatke za vas Tomaj, gibanje pa je itak pri obeh zelo podob-
no.
Za ceno žit uporabljamo serijo, ki jo je objavil Vlado Valenčič (1977,
378–397) za ljubljanski trg od leta 1650 dalje. Ker avtor opozarja, da je
tekom 18. stoletja kot mersko enoto dunajska mera zamenjala ljubljanski
mernik in da se je kmalu zatem spremenila tudi vsebnost srebra goldinar-
ja, sta bili ti spremembi upoštevani tako, da so se poznejše cene ustrezno
pretvorile v vrednosti, ki ustrezajo ljubljanskemu merniku in goldinarju
po predhodni vrednosti. Na ta način je zagotovljena primerljivost cen, ki
so izražene v krajcarjih. Niz cen v namene tukajšnje analize se zaključuje z
letom 1784, med različnimi žiti pa smo izbrali pšenico, ker je predstavljala
najpomembnejše tržno žito in, čeprav ni bila v ospredju kmečke prehrane,
so se njene cene gibale podobno kot cene drugih žit. Zaradi svoje tržne vre-
dnosti in podobnega nihanja svojih cen je torej pšenica ustrezen pokazatelj
kmetijske letine. Objavljena serija prinaša ljubljanske cene v mesecu no-
vembru, ko je bila žetev že nekaj mesecev pod streho in novo leto tik pred
vrati. Ker se spočetje zgodi devet mesecev pred rojstvom, cene žita lah-
ko vplivajo na rojstva z vsaj devetmesečnim zamikom (Breschi idr. 2002,
65). Zato so cene enega koledarskega leta lahko relevantne za rojstva, ki
se večinoma zgodijo v naslednjem koledarskem letu, tako da s pomikom
podatkov ocenah za enoletonaprejdobimoboljšokorelacijo obehpoja-
vov. Da bi natančneje ugotavljali morebitni vpliv cen na gibanje rojstev,
smo zato novembrske cene vsakega leta vzporedili s številom rojstev v na-
slednjem koledarskem letu. Zaradi tega se naš niz prične z letom 1651, v
katerem so z rojstvi iz tistega leta vzporejene cene pšenice iz leta 1750.
Tudi brez uporabe statističnih analitičnih orodij je že na prvi pogled pov-
sem jasna povezanost med gibanjem rojstev v tomajski župniji in gibanjem
cen pšenice v Ljubljani (slika 1.5). Nihanji sta tako usklajeni, da na nek na-
čin delujeta skoraj kot zrcalni podobi. Ko cena pšenica pade, število rojstev
naraste, in obratno. Kakor marsikje drugje so bila tudi v tomajski župniji
rojstva močno povezana s cenami žita. Potrjuje se tudi delovanje te kore-
lacije zlasti na zelo kratek rok (Breschi idr. 2002, 65–68).
V 18. stoletju je namreč kljub vztrajni zrcalnosti na dolgi rok opaziti večji
odmik med krivuljama rojstev in cen, pri čemer rojstva naraščajo bolj kot
cene padajo ali ostajajo na zmerni ravni. To nakazuje učinkovanje tudi dru-
gih dejavnikov, med katerimi bi lahko – kot hipotezo – navedli povečano
vlogo koruze v prehrani in priložnosti, ki jih je nudil Trst s svojim prostim

53