Page 271 - Tomajci

Krvni davek Tomajcev

mljivega. S tem si povrača tudi vso sodno pristojnost. Ko je bilo to pismo
poslano, je bil v devinskem gospostvu v resnici večinoma že spet vzposta-
vljen običajni red. V župi Štivan so že dva tedna nazaj podali izjavo o po-
kornosti, Domenico Dini pa je 19. junija sporočal, da je župa Gorjansko »že
pred dnevi poslala prošnjo, s katero Vašo Ekscelenco roti za odpuščanje, in
ravno tako župa Nabrežina« (ast, atta, 135, 2, 4, dd 19.6.713). Po njego-
vemmnenjujenaGoriškem»velikoplemenitih mož«motilo,daso devinski
podložniki »prosili odpuščanja«, saj bi marsikateri »užival« v tem, da bi bil
grof Alojz Thurn vpleten v težave. Tudi kmetje grofa Jožefa so se vdali, in
sicer nazadnje v Šempolaju, kjer so ponovno pričeli plačevati kot poprej, v
Opatjem selupasotostorili že »dolgo«prednjimi (ast, atta, 135, 2, 4,
gt 19.6.713). To pomeni, da je bilo pismo grofa Alojza v bistvu namenjeno
županoma v Tomaju in v Štorjah.
Takrat je bilo tudi že jasno, da je bilo velikega upora na Primorskem ko-
nec, saj so Tolminci 15. junija doživeli poraz v Solkanu oz. so se umaknili
nazaj na svoje domove brez pravega boja. Tistega dne je Brda pred upor-
niki z nekaj sto možmi varoval tudi devinski trdorokec grof Jožef Thurn
(Panjek 1994, 185;ast,atta, 135, 2, 4, gt 19.6.713).
Po tem, ko v Ljubljani niso oddali pritožbe, po prejetem grofovem pismu
ter po končanem splošnem upornem gibanju so vendarle – vsaj na videz –
klonili tudi Tomajci, in sicer s povsem ponižno prošnjo odpuščanja, spisa-
no 1. julija. Čeprav so nam nekateri vzorci v njej že poznani, jo velja vseeno
navesti v celoti. Tako iz uporabljenega besedišča in argumentacije kot iz
vsebine besedila postane jasno, da so Tomajci poleg pravkar navedenih de-
javnikov močno čutili breme vodilne vloge, ki so jim jo pripisovali za upor
v devinskem gospostvu. Nenazadnje so bili pred devinskimi grajskimi vra-
ti njihovi možje v prvi vrsti, plačali so najvišji krvni davek in med njimi je
bil celo tomajski podžupan. S svojo priprošnjo je župa Tomaj sprejela pa-
ternalistično logiko, gospoda grofa Alojza pripoznala kot svojega »očeta«,
zaščitnika in družbeno nadrejenega gospodarja ter mu obljubljala zvestobo
in popolno pokornost kot dotlej tudi za naprej. S tem se je v bistvu odpo-
vedovala vsaki zahtevi, ki jo je postavila med uporom. Ne duha ne sluha ni
o katerem koli pričakovanju omilitve obremenjenosti s posameznimi daja-
tvami, kaj šele o olajšanju podložniškega jarma, edino izraženo upanje je
v grofovo usmiljenje in njegovo posledično odpuščanje. V bistvu prošnja
izraža kapitulacijo župe Tomaj (ast, atta, 135, 2, 4, žt 1.7.713).

Ekscelenca Gospod Gospod Premilostljivi Gospodar
Uporu, ki smo ga izvedli podložniki, podvrženi Vaši Ekscelenci, smo

269