Page 267 - Tomajci

Krvni davek Tomajcev

je to, da je sam Špajnigar tistim kmetom pritrdil upravičenost nekaterih
njihovih točk« (ast, atta, 135, 2, 4, bl11.6.713).
Kmetje so se s povabilom uradne Ljubljane znašli v precepu, saj jim je de-
vinsko gospostvo že nekaj dni pred tem (3. junija) zaukazalo, naj se s pri-
tožbami obrnejo na Devin in šele zatem morebiti na Gradec ter nikamor
drugam, kar je implicitno izključevalo predvsem Ljubljano. Predstavniki
skupnosti Štorje so šli v Devin in se z upraviteljem gospostva posvetovali
glede odhoda v Ljubljano. Povedali so, da če ne bodo šli, bo dežela Kranj-
ska nadnje poslala 1.000 vojakov. Pietro Pagliaruzza jim je odvrnil, naj ne
gredo in da grožnja z vojaškim posegom ne drži. Uprava gospostva je takoj
zatem, 11. junija, razposlala eksplicitni »ukaz, da podložniki ne smejo ubo-
gati poziva iz Ljubljane« (ast, atta, 135, 2, 4, pp 11.6.713 in st 11.6.713).
In vendar so šli. Iz obravnavanih poročil sicer ni jasno, če so šli tako iz To-
maja kot Štorij ali samo Tomajci, saj se navajata obe različici. Ker je grofica
Silvija pisala nekoliko prosteje in večinoma na podlagi informacij iz tretje
roke, se zdi verjetneje, da so šli samo Tomajci. Kaplan v Zgoniku je poslal
obvestilo, da so »vaščani Tomaja« svoje pritožbe ponesli v Ljubljano. Vrnili
so se pred 19.junijem,pri čemerpa, kotjeporočal Pagliaruzza, vLjubljani
»niso podali nobene vloge« glede svojih pritožb (ast, atta, 135, 2, 4, st
18.6. 713, gt 19.6.713 in dd 19.6.713).

»Predragi župan«
V mesecu juniju so se v devinskem gospostvu pričele pojavljati prošnje od-
puščanja in izjave pokorščine podložnikov. Župa Štivan je svojo izjavo po-
korščine gospodu grofu Alojzu podala že 4. junija, istega dne je potekalo
opredeljevanje v nabrežinski župi (ko so vaščani Nabrežine izrazili pokor-
nost, v drugih vaseh pa so bila mnenja deljena). V vodstvu gospostva so
od Tomajcev pričakovali, »da bodo tudi oni podali prošnjo, kot si želi Va-
ša Ekscelenca«, a je do 12. junija še niso prejeli (ast, atta, 135, 2, 4, dd
12.6.713). To daje slutiti, da so se podložniki odzivali na neohranjeno spo-
ročilo gospoda grofa Alojza. Tako ugibanje dodatno krepi omemba sporo-
čila, v katerem se grof Alojz pojavlja v očetovski vlogi do podložnikov, kot
je 4. junija napisal Martin Kovačič v poročilu s sestanka nabrežinske žu-
pe (ast, atta, 135, 2, 4, mk 4.6.713). Župa Gorjansko je 13. junija podala
prošnjo odpuščanja, ki prav tako uporablja to izrazje. Po drugi strani pa se
je ohranilo zanimivo daljše pismo grofa Alojza vsem županom, ki se po-
služuje ravno te paternalistične formule, a je datirano šele 17. junija. Po
tem uvodnem pojasnilu o tem, zakaj ni moč rekonstruirati povsem gotove
vzročno-posledične povezave med sporočili vodstva gospostva in posame-

265