Page 211 - Tomajci
P. 211

Odprta vrata domačije Škapin


                  čajo ohranjanju svoje zemlje, presega tisto v drugih okoliških vaseh.
                  Ženske so zelo varčne, njihovo vedenje je zmerno in pošteno ter rade
                  sodelujejo z moškimi pri napornih kmečkih delih. [...]
                  Občudovanja vredna je tudi njihova zmernost pri jedi in pijači, saj v
                  vsem času, ki smo ga preživeli med poletnimi kmetijskimi deli v tej
                  vasi, nismo nikoli doživeli žalostnega prizora, da bi videli kakšnega
                  pijanca ali opazili namerno zapravljanje časa v gostilnah. [...]
                  Na splošno ni mogoče reči, da so ti prebivalci revni, temveč v sred-
                  njem stanju in kar nekaj je takih, ki jih je navkljub njihovim omeje-
                  nim posestvom mogoče prištevati med udobne [premožne] kmete.
                  Nihče ni v beraškem stanju, kar potrjuje resničnost mnenja, da je nji-
                  hovo gospodarstvo omejeno, njihova zavzetost pri kmečkem delu pa
                  neomejena.

               Ta opažanja Tomaj upodabljajo kot vas, v kateri je bilo blagostanje večje
             in bolj razširjeno kot v okolici ter nasploh na Krasu. Izdelovalci katastra
             so to značilnost pripisovali hvalevredni delavnosti, zmernosti in varčno-
             sti Tomajcev in Tomajk, kar so opazili med daljšim bivanjem v Tomaju.
             Zapisi so res moralizirajoči, a hkrati izhajajo iz neposrednega opažanja s
             strani oseb, kot so bili uradniki, ki so pripadali drugemu socialnemu slo-
             ju in se niso zlahka prepuščali hvaljenju kmečkega človeka. Zaradi tega je
             mogoče oceniti, da je le bilo nekaj na tem, vsaj kar zadeva nadpovprečno
             blagostanje in prisotnost premožnih kmetov, kar nas tu še najbolj zanima.
             Nazadnje bomo na podlagi zapisa izdelovalcev katastra identificirali še en
             element luksuza na premožnejših tomajskih domačijah na začetku 19. sto-
             letja (ast, cf, e, 820.07, 361):


                  Nuja sili te kmete, da morajo v skalo izkopati cisterne, v katerih hra-
                  nijo deževnico, ki rabi družinam. Srednje globok in širok izkop sku-
                  paj s preplastitvijo z glino in postavitvijo dvojnih zidov vse naokoli
                  ne more biti izveden za manjši strošek od 400 do 600 goldinarjev;
                  da ne omenjamo tistih, zgrajenih z eleganco in s presežnim [odveč-
                  nim] luksuzom, ki presegajo 1.000 goldinarjev. To je strošek, ki tem
                  kmetom povzroča precejšnje težave, in mnogi, ki si ne morejo privo-
                  ščiti tako velikega stroška, morajo uporabljati nezdravo in včasih celo
                  smrtonosno vodo iz mlak.

               Vodnjak (štirna) na dvorišču, ki je družini zagotavljal čisto in zdravo pi-
             tno vodo, je predstavljal veliko naložbo, ki je ni zmoglo vsako gospodinj-


                                                                           209
   206   207   208   209   210   211   212   213   214   215   216