Page 17 - Laški smilj

Nomenklatura, zgodovinski zapisi ter opis laškega smilja

Helichrysum in o njihovi uporabi pri zdravljenju živčne napetosti ter his-
terije (Scott in Hewett 2008). Ker se je v času renesanse za zdravljenje
uporab ljalo predvsem zdravila na bazi rastlin, so bile prve medicinske
tiskane knjige knjige o zeliščih (Pušnik 1991). V njih so se pogosto skli-
cevali na starogrške in rimske avtorje ter uporabljali podobne recepture.
Iz tega obdobja je tudi priznani italijanski zdravnik in botanik Casto-
re Durante (1529–1590), ki je v svojem obsežnem delu Novo zeliščar-
stvo (Herbario Nuovo) opisal več kot 900 rastlin in njihovo uporabo za
zdravljenje različnih bolezni, med drugim tudi Helichrysum. Zanj je zapi-
sal recepturo za pripravo zdravilnega vina s socvetji za zdravljenje jetrnih
obolenj ter priporočil pripravo poparka rastline za lajšanje težav s katar-
jem. Vsem zapisom je skupno, da avtorji načeloma niso navajali točnega
imena vrste, ki so ji pripisovali zdravilne lastnosti, temveč le ime rodu
Helichrysum sp. (Appendino idr. 2015).
Helichrysum se je uporabljalo tudi pri duhovnih obredih in ritualih. Naj-
verjetneje gre za dolgo tradicijo, saj ga je že Teofrast uvrstil med rastline,
ki spreminjajo um, zato so ga uporabljali pri obrednem zadimljanju. Stari
Rimljani so z njim krasili grobnice, ker cvetovi nikoli ne ovenijo in tako
simbolizirajo večnost ter spomin (Appendino idr. 2015). Na hrvaš kih oto-
kih so s posušenim laškim smiljem polnili vzglavnike, da bi imeli v mrzlih
in vetrovnih zimah globlji spanec. Prav tako je bil med najpogosteje upo-
rabljenimi rastlinami v venčkih, suhih šopkih ter aranžmajih pri različnih

Slika 1 Aranžmaji laškega smilja v hiši umetnika Salvadorja Dalíja v Španiji
(mesto Figueres v Kataloniji) (foto: D. Petrič)

17