Page 10 - Laški smilj

Dunja Bandelj in Zala Jenko Pražnikar

ni razpoložljivih informacij, da je večina raziskav osredotočena le na
kemijske analize eteričnega olja in da je objavljenih le nekaj raziskav in
vitro ter raziskav na živalskih modelih o učinkovanju laškega smilja na
vnetne procese in/ali oksidativni stres. Po pregledu naravnih rastišč laš-
kega smilja, ki so bila evidentirana sredi 20. stoletja v Sloveniji, pa smo
ugotovili, da smo to vrsto v Sloveniji izgubili, najverjetneje zaradi zaraš-
čanja in spremenjene rabe zemljišč. Tako je bilo že na samem začetku
pomembno, da se raziskave zastavi celostno in preuči genetske, biolo-
ške, biokemijske ter fiziološke lastnosti rastline, značilnosti pridelave in
predelave, pridobivanje rastlinskih izvlečkov s kemijsko karakterizacijo
in z uporabo rastlinskih izvlečkov za zdravstvene namene, da bi lahko
znanstveno podprli tradicionalno rabo laškega smilja in raziskali more-
bitne nove mehanizme delovanja. Raziskovalno delo je tako plod tesnega
sodelovanja raziskovalcev različnih strokovnih profilov; agronomov, ge-
netikov, kemikov, biokemikov, mikrobiologov, dietetikov in farmacevtov,
zaposlenih na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske
tehnologije in Fakulteti za vede o zdravju UP. Povezali smo se tudi z lo-
kalnimi pridelovalci, pri čemer je treba posebej poudariti sodelovanje z
največjo pridelovalko mag. Jano Bergant, ki nam nesebično predaja dra-
gocene izkušnje. Na UP se tako lahko pohvalimo, da smo kot prva raz-
iskovalno-izobraževalna institucija v Sloveniji začeli s sistematičnim in
celostnim raziskovanjem laškega smilja.
Na začetku raziskovalne poti laškega smilja smo z inventarizacijo doma-
čih vrtov na Obali pridobili rastlinski material, ki smo ga razmnožili in
vzpostavili začasni kolekcijski nasad na Purissimi (Spodnje Škofije), ki
je bil namenjen vzdrževanju matičnih rastlin za razmnoževanje. V letu
2020 smo v skladu s standardi in protokoli za vzdrževanje genske banke
na polju vzpostavili večji nasad v Ospu, kjer hranimo prek 150 različnih
genotipov, ki so v fazi preizkušanja in selekcije z namenom, da identifici-
ramo najprimernejše za gojenje v slovenskih pridelovalnih okoliščinah.
Kolekcija UP predstavlja največjo zbirko raznolikih genotipov smilja v se-
vernem Jadranu oz. v Sloveniji. Poleg tega nam kolekcijski nasad služi kot
vir rastlinskega materiala za kemijsko karakterizacijo in vrednotenje bio-
loških učinkov laškega smilja in vitro ter in vivo. V programski skupini na
UP smo pridobili tudi prve sekvence genoma H. italicum subsp. italicum,
iz katerih smo razvili visoko informativne označevalce DNA, ki so upo-
rabno orodje za genetsko profiliranje laškega smilja in njegovih sorodnih
vrst. To delo je izredno pomembno in omogoča zanesljivo identifikacijo
in geografsko sledljivost vrst ter podvrst rodu Helichrysum.

10