Page 271 - Praktikum zdravstvene nege 1

9

Meritve vitalnih funkcij

9.1 Merjenje dihanja
Sandra Martinuˇc in Helena Skoˇcir
Delovanje dihalnega sistema je nujno za preživetje, zato je pravilna oce-
na dihanja pri akutno ali kroniˇcno bolnem posamezniku tudi odgovorna
in nujna intervencija medicinske sestre. Za pravilno oceno so potrebni
poznavanje respiratornega sistema, natanˇcna in sistematiˇcna ocena di-
hanja, poznavanje dosedanjega zdravstvenega stanja pacienta in prepo-
znavanje nepravilnosti oziroma simptomov bolezni.
Dihanje (respiracija) imenujemo izmenjavo plinov v pljuˇcih in vkljuˇcuje
vdih in izdih. Pri dihanju sodeluje mišica prsnega koša – diafragma. Pri
vdihu se le-ta skrˇci, prsna votlina pa razširi, pri izdihu pa se sprosti in
prsna votlina skrˇci. Frekvenco dihanja merimo tako, da štejemo število
vdihov in izdihov v minuti, pri ˇcemer vdih in izdih tvorita en ciklus (Stein
in Hollen, 2021).
Pri dihanju poleg frekvence ocenujejmo tudi globino in ritem dihanja ter
gibanje prsnega koša. S frekvenco dihanja opazujemo dviganje in spu-
šˇcanje prsnega koša. Pri globini dihanja ob štetju opazujemo, ali gre za
plitvo, normalno ali globoko dihanje. Obiˇcajno je ritem dihanja pravilen
in enakomeren, z enakimi presledki med vdihom in izdihom. Iregularni
ritem je takrat, ko si vdihi in izdihi ter vmesne pavze sledijo neenakomer-
no. Primeri sprememb v dihanju so predstavljeni v preglednici 9.1 (Lynn,
2019; Stein in Hollen, 2021).
Na dihanje vplivajo razliˇcni dejavniki, kot so starost, aktivnost, spanje,
ˇ custvene spremembe, razliˇcne bolezni pljuˇc– akutne in kroniˇcne, kaje-
nje, zdravila, boleˇcina in sprememba položaja. Preglednica 9.2 prikazuje
normalne vrednosti glede na starost.
271