Page 145 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 145

Primeri sodobnih finančnih inovacij  6.2
            uporablja širše v finančnem sektorju. Veriženje blokov omogoča npr.
            hitrejše in cenejše poravnave transakcij, saj več strank deli skupno, za-
            varovano bazo podatkov. Finančne institucije to tehnologijo uporab-
            ljajo pri medbančnih nakazilih, trgovanju z vrednostnimi papirji in pri
            tokenizaciji sredstev (digitalni žetoni, ki predstavljajo npr. deleže v ne-
            premičninah ali obveznicah).
              Tehnologija veriženja podatkovnih blokov je tudi v ozadju delovanja
            pametnih pogodb. To so samodejno izvršljivi programi na decentralizi-
            ranih omrežjih, ki se sprožijo ob vnaprej določenih pogojih. Pametne
            pogodbe omogočajo, da se npr. finančni instrument (pogodba o izve-
            denem instrumentu, zavarovalna polica, posojilna pogodba) avtomat-
            sko obračuna in izvede brez posrednika, ko so podani pogoji v kodi.
            Na osnovi pametnih pogodb se je razvilo tudi področje decentralizira-
            nih financ (DeFi), kjer lahko uporabniki posojajo, izposojajo, trgujejo s
            sredstvi ali sklepajo zavarovanja neposredno med seboj na blockchain
            platformah.

            6.2.5   Digitalne valute
            Med pomembnejše finančne inovacije preteklega desetletja sodijo tudi
            digitalne valute, ki obsegajo kriptovalute, virtualne valute in central-
            nobančne digitalne valute (angl. Central Bank Digital Currency – CBDC).
            Kriptovalute temeljijo na tehnologiji veriženja blokov in kriptografiji.
            So decentralizirane in tako omogočajo neodvisno distribucijo denar-
            nih sredstev (kriptokovancev ali žetonov). Med bolj znane kriptova-
            lute umeščamo bitcoin, etherum, ripple in litecoin. Virtualne valute so
            neregulirane, centralizirane digitalne oblike denarja, ki jih upravljajo
            razvijalci, zasebna podjetja ali skupnosti uporabnikov. Njihova vred-
            nost in funkcionalnost temeljita na pravilih, ki jih določa programska
            koda oz. algoritem, v katerem delujejo. Ena izmed značilnih oblik vir-
            tualnih valut so žetoni v igralnih omrežjih, kot sta npr. V-bucks in Ro-
            blox.
              CBDC je digitalna različica denarja, ki jo izda, upravlja in nadzoru-
            je centralna banka ter je splošno dostopna uporabnikom. Predstavlja
            digitalno plačilno sredstvo, izraženo v nacionalni denarni enoti, in po-
            meni neposredno obveznost centralne banke. CBDC temelji na elek-
            tronskem zapisu ali digitalnem žetonu, ki ponazarja virtualno obliko
            državne fiat valute in je podprta z ustreznimi denarnimi rezervami.
            Namen uvedbe CBDC je omogočiti varno, učinkovito in dostopno pla-
            čilno sredstvo za prebivalstvo ter obenem prispevati k stabilnosti in


                                                           145
   140   141   142   143   144   145   146   147   148   149   150