Page 119 - Struktura in delovanje finančnega sistema

Investicijski skladi in investicijske družbe 5.6
in preglednosti predstavljajo večino investicijskih skladov, ki so dosto-
pni splošni javnosti.
Nadalje investicijske sklade delimo glede na način upravljanja. Tako
ločimo aktivno in pasivno upravljane investicijske sklade. Za aktivno
upravljane investicijske sklade velja, da upravljalec sklada aktivno izbira
naložbe z namenom doseganja čim višje donosnosti. Primeri takšnih
skladov so vzajemni skladi in hedge skladi. Pasivno upravljani skladi
sledijo določenemu borznemu indeksu, kot so S&P 500, DAX ali MSCI
World. V to skupino umeščamo indeksne sklade in borzno trgovane
sklade (angl. Exchange-Traded Funds – ETF). ETF-i so priljubljeni zaradi
nizkih stroškov upravljanja in možnosti trgovanja na borzi kot z delni-
cami. Vlagateljem omogočajo enostaven in stroškovno učinkovit način
za dosego razpršenosti in sledenje uspešnosti celotnih trgov.
Investicijske sklade prav tako delimo glede na vrsto naložb, pri čemer
ločimo:

• delniške investicijske sklade, ki pretežni del sredstev vlagajo v del-
nice; veljajo za bolj tvegane investicijske sklade, a ponujajo poten-
cialno višje donose;
• obvezniške investicijske sklade, ki sredstva nalagajo v obveznice raz-
ličnih izdajateljev in zato veljajo za manj tvegane z nižjo pričako-
vano potencialno donosnostjo;
• mešane investicijske sklade, ki kombinirajo naložbe v delnice, ob-
veznice in druge naložbe ter so lahko primerni za vlagatelje, ki
iščejo stabilnejši donos, kot ga prinašajo delniški skladi, vendar
so pripravljeni sprejeti večje tveganje kot pri obvezniških skladih;
• investicijske sklade denarnega trga, ki sredstva nalagajo v kratko-
ročne instrumente denarnega trga (npr. v kratkoročne državne
obveznice, komercialne zapise in bančne depozite) in so namenje-
ni vlagateljem, ki iščejo nizko tveganje in likvidnost;
• nepremičninske investicijske sklade, ki vlagajo v nepremičnine in
nepremičninske projekte;
• sklade strategij absolutne donosnosti, katerih naložbeni cilj je ne-
odvisno od stanja na finančnih trgih dosegati zastavljeno raven
donosnosti.

Naštete oblike investicijskih skladov se lahko dodatno diverzificira-
jo glede na različne dejavnike, kot so geografska usmerjenost (npr. glo-
balni skladi, regionalni skladi, skladi, osredotočeni na razvite trge, trge
v razvoju ali posamezne države), gospodarska panoga (npr. tehnologija,

119