Page 118 - Struktura in delovanje finančnega sistema
P. 118

5  Finančne institucije
                in industrij, kar zmanjšuje tveganje. To razpršenost bi posamezniki
                zaradi omejenih sredstev težko dosegli sami. Investicijski skladi imajo
                tudi stabilizacijsko vlogo na finančnih trgih, saj z razpršenostjo svojih
                naložb zmanjšujejo volatilnost in tveganje za vlagatelje. Njihove nalož-
                be, usmerjene v različne sektorje in regije, omogočajo večjo stabilnost
                trga in zmanjšujejo tveganje za vlagatelje. Investicijski skladi prav tako
                omogočajo likvidnost, saj lahko vlagatelji (običajno) kupijo ali prodajo
                svoje deleže.
                  Poleg prednosti pa investicijske družbe prinašajo tudi izzive. Med
                njimi so najpogosteje izpostavljeni stroški upravljanja, ki lahko zmanj-
                šajo skupno donosnost, ter izpostavljenost sistematičnim tržnim tve-
                ganjem, ki jih tudi razpršitev ne more povsem odpraviti. Nekatere ob-
                like, zlasti hedge skladi, so znane po omejeni transparentnosti glede
                naložbenih strategij in strukture stroškov. Poleg tega stroga regulati-
                va – npr. Direktiva o upravljalcih alternativnih investicijskih skladov
                (Alternative Investment Fund Managers Directive – AIFMD) (Directi-
                ve 2011/61/EU, 2011) v EU – lahko omejuje fleksibilnost upravljanja,
                a hkrati zagotavlja pomembno zaščito za vlagatelje (European Com-
                mission, b. l.c).

                5.6.2   Vrste investicijskih skladov
                Investicijski skladi se delijo na zaprte investicijske sklade in odprte in-
                vesticijske sklade. Zaprti investicijski skladi ali investicijske družbe so or-
                ganizirani kot delniške družbe. Njihova posebnost je, da imajo fiksno
                število delnic, ki se izdajo v okviru prve javne ponudbe, po začetni
                izdaji pa se število delnic ne spreminja. Ko so delnice enkrat v celoti
                razprodane, sklad ne more sprejemati dodatnih sredstev, kar pome-
                ni, da vlagatelji ne morejo več vstopati z novimi naložbami. Prav tako
                vlagatelji ne morejo neposredno izstopiti iz sklada – edina možnost za
                izstop je prodaja delnic na sekundarnem trgu, po ceni, ki jo določa trg.
                  Odprti investicijski skladi, npr. vzajemni skladi, vlagateljem omogoča-
                jo, da kadar koli vstopijo ali izstopijo iz sklada. To pomeni, da lahko
                prosto kupujejo ali prodajajo investicijske kupone, zaradi česar so ti
                skladi zelo likvidni. Cena investicijskega kupona se določa glede na
                neto vrednost sredstev sklada (angl. Net Asset Value – NAV), izraču-
                nano na dani dan. Ti skladi ne kotirajo na borzah, saj se kupčije op-
                ravljajo neposredno preko upravljavca sklada. Pomembna značilnost
                vzajemnih skladov je, da ni omejitev glede vstopa ali izstopa, kar
                vlagateljem omogoča veliko prilagodljivost. Zaradi te fleksibilnosti


                            118
   113   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123