Page 151 - Izobraževanje v dobi generativne umetne inteligence

Comparative Analysis of AI Regulation in Education Across Western Balkan Countries

Schleicher, A. (2018). World class: How to build a 21st-century school system. OECD
Publishing.
Zawacki-Richter, O., Marín, V., Bond, M., in Gouverneur, F. (2019). Systematic review of
research on artificial intelligence applications in higher education – Where are
the educators? International Journal of Educational Technology in Higher Educa-
tion, 16, 39.https://doi.org/10.1186/s41239-019-0171-0

Primerjalna analiza regulacije umetne inteligence v izobraževanju v državah
Zahodnega Balkana: Izzivi in priložnosti
V tem poglavju je predstavljena primerjalna analiza ureditve umetne inteligence (UI)
v izobraževanju v državah Zahodnega Balkana (ZB), ki obravnava obstoječe pravne
okvire, nacionalne strategije in praktično izvajanje v douniverzitetnih in visokošolskih
izobraževalnih sistemih. Čeprav je UI vse pomembnejša na globalni ravni, se hitrost
njenega vključevanja v izobraževalne sisteme med državami sveta, vključno z država-
mi Zahodnega Balkana, precej razlikuje. V Srbiji je vlada sprejela proaktiven pristop in
začela izvajati nacionalno strategijo UI (2020–2025), ki vključuje vključevanje vsebin
UI v osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Vlada podpira tudi raziskave UI
preko posebnih inštitutov in visokošolskih programov, ki se osredotočajo na UI. Kljub
temu je dejanska prisotnost zakonodaje o UI v izobraževanju še zmeraj omejena, saj
se večina omemb UI pojavlja v dokumentih o usmeritvah in ne v veljavnih zakonodaj-
nih besedilih. Nasprotno pa sta Severna Makedonija in Črna gora naredili prve korake
za uvedbo UI v svojih izobraževalnih sektorjih, saj je UI omenjena v širših strategijah
digitalizacije, vendar brez posebnih predpisov na področju izobraževanja. V teh drža-
vah se UI pogosto obravnava v okviru razvoja digitalnih spretnosti in ne kot poseben
predmet znotraj izobraževalnih programov. Medtem se Bosna in Hercegovina so oča
z izzivi zaradi decentraliziranega izobraževalnega sistema, v katerem se strategije
vključevanja UI in tehnologije med posameznimi entitetami razlikujejo. Čeprav se
omenja tehnološka modernizacija izobraževanja, so vsebine in pravni okvir, specifič-
ni za UI, še vedno v zgodnji fazi. To poglavje prispeva k naraščajočemu številu raziskav
o ureditvi UI s primerjalno analizo vključevanja UI v izobraževalne okvire držav ZB.
Preučuje, kako se Srbija, Severna Makedonija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina od-
zivajo na globalni poziv k digitalizaciji in izobraževanju na področju UI, ter raziskuje, v
kolikšni meri nacionalne politike, pravni okviri in strateški dokumenti obravnavajo UI
v tamkajšnjih izobraževalnih sistemih. Poglavje izpostavlja tako podobnosti kot razli-
ke v pristopu posameznih držav k UI v izobraževanju in analizira, kako pravno okolje
vsake države podpira ali ovira vključevanje UI v učne načrte na primarni, sekundarni
in terciarni ravni. S predstavitvijo medsebojnih primerjav poglavje prispeva k teko-
čim razpravam o tem, kako lahko regija Zahodnega Balkana izkoristi UI za reformo
izobraževanja in širši družbeni razvoj, ter služi kot načrt za oblikovalce politik, izobra-
ževalce in raziskovalce, ki jih zanima upravljanje UI v izobraževanju.
Ključne besede: regulacija umetne inteligence, izobraževanje, Zahodni Balkan

151