Page 110 - Trajnostni gospodarski razvoj turistične alpske regije

6 Spodbujanje naravne in kulturne dediščine
ju od leta 2008 povečale za okvirno desetkrat (v letu 2018 je bilo zgolj
2.305 prenočitev), še bolj so se povečali prihodi (12-kratnik) oz. s 789
prihodov leta 2008 na 9.567 v letu 2019. Večja rast prihodov pomeni,
da se je povprečna doba bivanja v tem obdobju znižala z 2,9 dneva leta
2008 na 2,2 dneva v letu 2019 (podobno kot je trend v Evropi in Slo-
veniji). Zaradi odsotnosti hotelskih oz. ponudnikov vseh storitev in
kakovostne izvenpenzionske ponudbe skozi celo leto so prenočitve v
občini večinoma vezane na poletno sezono. V dveh poletnih mesecih je
opravljenih 57 % vseh prenočitev.
Pomemben vidik v razvoju turizma je članstvo Žirovnice v Skupnos-
ti Julijske Alpe. Zelo kakovosten in konkreten okvir za delovanje Ži-
rovnice predstavlja Razvojni načrt za Biosferno območje Julijske Alpe
(bOJa) kot trajnostne turistične destinacije (pripravljen leta 2020, za
obdobje do 2025).
6.10 Sklep: oblikovanje butičnih doživetij s produktno
in tržno nadgradnjo 6.10
Spomeniki na Poti kulturne dediščine Žirovnica imajo izjemen kultur-
ni in družbeni pomen za Republiko Slovenijo ter posebno kulturno
vrednost, so izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti in sobivanja v
naravnem okolju ter pomemben del prostora in dediščine Republike
Slovenije. Gre za kulturne spomenike s krajinskoarhitekturnimi, z ar-
hitekturnimi, etnološkimi, umetnostnozgodovinskimi, zgodovinskimi
in s simbolnimi vrednotami, obenem pa predstavljajo obogatitev in
pomemben potencial za razvoj turizma v Žirovnici.
Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki je namenjena domačim obisko-
valcem in šolarjem, je treba prilagoditi, da bo zanimiva tudi za tuje
obis kovalce, ki dopustujejo v Žirovnici in okoliških turističnih krajih.
Ob literarnem primatu se občina ponaša še z močno arheološko de-
diščino in s čebelarsko tradicijo. Spomenik državnega pomena, arhe-
ološko najdišče Ajdna, je eno izmed najlepše prezentiranih najdišč v
Sloveniji, ki v ponudbi Žirovnice še ni v popolnosti izkoriščen biser in
bi lahko postal prepoznavna točka, zanimiva za tuje obiskovalce.
Vsi produkti bi za ustreznejšo pozicijo in večjo valorizacijo potre-
bovali produktno ter trženjsko nadgradnjo in pretvorbo v butična do-
živetja, ki bi ponudila jasno vrednost in motiv za obisk, tudi za tujega
obiskovalca.
Kljub edinstveni in zanimivi ponudbi kulturne dediščine v Žirovnici,
ki sicer potrebuje vsebinsko nadgradnjo, bo za razvoj turizma kot gos-

110