Page 222 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 222
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
bi torej s potencialno mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti zagotovi-
li storitve na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti 4.627 prebivalcem
več. Dvanajst optimalno lociranih splošnih bolnišnic ima v primerjavi z
obstoječimi dvanajstimi bolnišnicami višje število prebivalcev, ki graviti-
rajo k splošni bolnišnici z najmanjšim zaledjem. Znotraj obstoječe mreže
je to Splošna bolnišnica Brežice, v primeru potencialne mreže pa bi bila
to splošna bolnišnica v Krškem. Poleg tega ima dvanajst optimalno loci-
ranih splošnih bolnišnic nižje število prebivalcev, ki gravitirajo k Uni-
verzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana oziroma splošni bolnišnici z
največjim zaledjem. Splošna bolnišnica Celje ima manj zaledja na račun
splošne bolnišnice, ki bi bila locirana v Velenju. Splošna bolnišnica, ki bi
bila locirana v Kranju, pa bi pobrala velik del zaledja tudi na račun Uni-
verzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
222
Slika 38: Primerjava obstoječih in optimalno lociranih splošnih bolnišnic znotraj 45-minutne-
ga časovnega intervala
Podobne rezultate dobimo, če primerjamo dvanajst obstoječih bolni-
šnic z dvanajstimi optimalno lociranimi bolnišnicami znotraj 45-minu-
tnega časovnega intervala. V sliki 35 smo prikazali rezultate, ki nam jih
ponuja MA-model, če iščemo optimalne lokacije dvanajstih splošnih bol-
nišnic znotraj 45-minutnega časovnega intervala. Če primerjamo te re-
zultate z lokacijami obstoječih dvanajstih splošnih bolnišnic, ki so prika-
zane v sliki 25, vidimo, da se lokacija Splošne bolnišnica Izola nadomesti
z lokacijo v Kopru, Splošna bolnišnica Jesenice je na novo locirana v Kra-
nju, Splošna bolnišnica Trbovlje se prestavi v Zagorje ob Savi, lokacija
Splošne bolnišnice Slovenj Gradec se nadomesti z lokacijo v Ravnah na
bi torej s potencialno mrežo sekundarne zdravstvene dejavnosti zagotovi-
li storitve na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti 4.627 prebivalcem
več. Dvanajst optimalno lociranih splošnih bolnišnic ima v primerjavi z
obstoječimi dvanajstimi bolnišnicami višje število prebivalcev, ki graviti-
rajo k splošni bolnišnici z najmanjšim zaledjem. Znotraj obstoječe mreže
je to Splošna bolnišnica Brežice, v primeru potencialne mreže pa bi bila
to splošna bolnišnica v Krškem. Poleg tega ima dvanajst optimalno loci-
ranih splošnih bolnišnic nižje število prebivalcev, ki gravitirajo k Uni-
verzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana oziroma splošni bolnišnici z
največjim zaledjem. Splošna bolnišnica Celje ima manj zaledja na račun
splošne bolnišnice, ki bi bila locirana v Velenju. Splošna bolnišnica, ki bi
bila locirana v Kranju, pa bi pobrala velik del zaledja tudi na račun Uni-
verzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
222
Slika 38: Primerjava obstoječih in optimalno lociranih splošnih bolnišnic znotraj 45-minutne-
ga časovnega intervala
Podobne rezultate dobimo, če primerjamo dvanajst obstoječih bolni-
šnic z dvanajstimi optimalno lociranimi bolnišnicami znotraj 45-minu-
tnega časovnega intervala. V sliki 35 smo prikazali rezultate, ki nam jih
ponuja MA-model, če iščemo optimalne lokacije dvanajstih splošnih bol-
nišnic znotraj 45-minutnega časovnega intervala. Če primerjamo te re-
zultate z lokacijami obstoječih dvanajstih splošnih bolnišnic, ki so prika-
zane v sliki 25, vidimo, da se lokacija Splošne bolnišnica Izola nadomesti
z lokacijo v Kopru, Splošna bolnišnica Jesenice je na novo locirana v Kra-
nju, Splošna bolnišnica Trbovlje se prestavi v Zagorje ob Savi, lokacija
Splošne bolnišnice Slovenj Gradec se nadomesti z lokacijo v Ravnah na
