Page 220 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 220
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
Uporaba modela MA nam omogoča maksimiranje obiskanosti po-
samezne splošne bolnišnice, hkrati pa nam omogoča minimiranje celot-
ne razdalje med splošnimi bolnišnicami in potencialnimi bolniki. Znot-
raj modela MA je treba izbrati število objektov, ki jih želimo locirati, in
maksimalno časovno oddaljenost od splošne bolnišnice do posamezne-
ga prebivalca. Če primerjamo rezultate, dobljene z MA-modelom, vidi-
mo, da se model razlikuje od ostalih modelov lokacija-alokacija v tem,
da določi optimalne lokacije splošnih bolnišnic v večjih oziroma goste-
je poseljenih krajih, kar je posledica dejstva, da model MA locira objekte
na območjih, kjer živi največ potencialnih bolnikov. S tem zagotovimo,
da bodo novo locirane splošne bolnišnice maksimalno obiskane, saj delu-
jejo na območjih največjega povpraševanja. Rezultati MA-modela so to-
rej relevantni z vidika raziskovalnega problema, ki ga obravnavamo, zato
220 v nadaljevanju podrobneje prikazujemo primerjavo obstoječih dvanajstih
bolnišnic in optimalno lociranih dvanajstih bolnišnic.
Rezultati MA-modela pri primerjavi obstoječih in optimalno lociranih splošnih
bolnišnic
V sliki 34 smo že prikazali rezultate, ki nam jih ponuja MA-model, če iš-
čemo optimalne lokacije dvanajstih splošnih bolnišnic znotraj 30-minut-
nega časovnega intervala. Če primerjamo te rezultate z lokacijami obsto-
ječih dvanajstih splošnih bolnišnic, ki so prikazane v sliki 24, vidimo, da
se lokacija Splošne bolnišnica Izola nadomesti z lokacijo v Kopru, Splo-
šna bolnišnica Jesenice je na novo locirana v Kranju, Splošna bolnišnica
Trbovlje se prestavi v Zagorje ob Savi, lokacija Splošne bolnišnice Slovenj
Gradec se nadomesti z lokacijo v Velenju, Splošna bolnišnica Brežice pa
je na novo locirana v Krškem. Pri tem je pomembno izpostaviti, da smo
znotraj MA-modela v primeru, da v mestu še ni splošne bolnišnice, lo-
kacije splošnih bolnišnic v mestih umestili tako, da so te v bližini vpad-
nic, kar nam omogoča dobro povezljivost z okoliškimi naselji. Primerjavo
lokacij dvanajstih obstoječih splošnih bolnišnic in optimalno lociranih
splošnih bolnišnic podajamo v sliki 36.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kolikšno pokritost prebivalstva do-
sežemo z obstoječo mrežo splošnih bolnišnic in kolikšen delež pokritosti
prebivalstva dosežemo s potencialno mrežo dvanajstih optimalno locira-
nih splošnih bolnišnic, ki nam jih definira MA-model. Podatke o števi-
lu pokritosti prebivalstva znotraj 30-minutnega časovnega intervala pred-
stavljamo v sliki 37.
Uporaba modela MA nam omogoča maksimiranje obiskanosti po-
samezne splošne bolnišnice, hkrati pa nam omogoča minimiranje celot-
ne razdalje med splošnimi bolnišnicami in potencialnimi bolniki. Znot-
raj modela MA je treba izbrati število objektov, ki jih želimo locirati, in
maksimalno časovno oddaljenost od splošne bolnišnice do posamezne-
ga prebivalca. Če primerjamo rezultate, dobljene z MA-modelom, vidi-
mo, da se model razlikuje od ostalih modelov lokacija-alokacija v tem,
da določi optimalne lokacije splošnih bolnišnic v večjih oziroma goste-
je poseljenih krajih, kar je posledica dejstva, da model MA locira objekte
na območjih, kjer živi največ potencialnih bolnikov. S tem zagotovimo,
da bodo novo locirane splošne bolnišnice maksimalno obiskane, saj delu-
jejo na območjih največjega povpraševanja. Rezultati MA-modela so to-
rej relevantni z vidika raziskovalnega problema, ki ga obravnavamo, zato
220 v nadaljevanju podrobneje prikazujemo primerjavo obstoječih dvanajstih
bolnišnic in optimalno lociranih dvanajstih bolnišnic.
Rezultati MA-modela pri primerjavi obstoječih in optimalno lociranih splošnih
bolnišnic
V sliki 34 smo že prikazali rezultate, ki nam jih ponuja MA-model, če iš-
čemo optimalne lokacije dvanajstih splošnih bolnišnic znotraj 30-minut-
nega časovnega intervala. Če primerjamo te rezultate z lokacijami obsto-
ječih dvanajstih splošnih bolnišnic, ki so prikazane v sliki 24, vidimo, da
se lokacija Splošne bolnišnica Izola nadomesti z lokacijo v Kopru, Splo-
šna bolnišnica Jesenice je na novo locirana v Kranju, Splošna bolnišnica
Trbovlje se prestavi v Zagorje ob Savi, lokacija Splošne bolnišnice Slovenj
Gradec se nadomesti z lokacijo v Velenju, Splošna bolnišnica Brežice pa
je na novo locirana v Krškem. Pri tem je pomembno izpostaviti, da smo
znotraj MA-modela v primeru, da v mestu še ni splošne bolnišnice, lo-
kacije splošnih bolnišnic v mestih umestili tako, da so te v bližini vpad-
nic, kar nam omogoča dobro povezljivost z okoliškimi naselji. Primerjavo
lokacij dvanajstih obstoječih splošnih bolnišnic in optimalno lociranih
splošnih bolnišnic podajamo v sliki 36.
V nadaljevanju nas je zanimalo, kolikšno pokritost prebivalstva do-
sežemo z obstoječo mrežo splošnih bolnišnic in kolikšen delež pokritosti
prebivalstva dosežemo s potencialno mrežo dvanajstih optimalno locira-
nih splošnih bolnišnic, ki nam jih definira MA-model. Podatke o števi-
lu pokritosti prebivalstva znotraj 30-minutnega časovnega intervala pred-
stavljamo v sliki 37.
