Page 218 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 218
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
Namen modela MC je doseči čim večjo pokritost prebivalstva z
zdravs tvenimi storitvami na podlagi časovnega intervala, ki velja od loka-
cije potencialnega bolnika do lokacije splošne bolnišnice. Rezultati MC-
-modela prikazujejo optimalne lokacije dvanajstih splošnih bolnišnic na
način, da poskušajo maksimirati pokritje točk povpraševanja. Uporab-
nost MC-modela se kaže v primerih, ko obstaja majhno število izvajalcev,
ki morajo v čim večji meri pokriti potrebe prebivalstva. Pri tem se je treba
zavedati, da vse potrebe prebivalstva z omenjenim modelom ne bodo po-
krite, kar se sklada z ekonomskim načelom, ki pravi, da je treba neomeje-
ne potrebe ljudi zaradi redkosti dobrin omejiti. To velja tudi znotraj siste-
ma zdravstvenega varstva, kjer so potrebe po zdravstveni oskrbi bistveno
večje od ponudbe, zato je omejevanje dostopnosti do zdravstvenih stori-
tev neizogibno. V ekonomski teoriji to vlogo odigrajo sicer cene na trgu,
218 znotraj zdravstvenega sistema pa lahko to vlogo prevzame mreža zdrav
stvene dejavnosti, ki preko optimalno lociranih izvajalcev zdravstvene de-
javnosti oblikuje ponudbo.
Rezultati MA-modela
MA-model je v osnovi podoben MC-modelu, s tem da pri definiranju
optimalnih lokacij različno ponderira točke povpraševanja. MA-mo-
del ponderira točke povpraševanja glede na razdaljo, ki jo ima uporab-
nik do najbližjega izvajalca, ponder pa se znižuje sorazmerno s poveče-
vanjem razdalje med izvajalcem in točko povpraševanja. To je skladno
z dejstvom, da v tem modelu predpostavljamo, da se možnost za obi-
skanost določenega izvajalca zmanjšuje s povečevanjem razdalje upo-
rabnika do najbližjega izvajalca. Posledično to pomeni, da je povpra-
ševanje večje tam, kjer je poseljenost gostejša. V primerjavi z ostalimi
modeli lokacija-alokacija MA-model locira izvajalce na gosteje poselje-
nih območjih.
To je razvidno tudi iz slik 34 in 35, ki prikazujeta optimalne lokacije
dvanajstih splošnih bolnišnic v 30- in 45-minutnem časovnem intervalu.
Rezultati MA-modela, ki vključujejo optimalne lokacije splošnih bolni-
šnic znotraj 30-minutnega časovnega intervala, se razlikujejo od rezulta-
tov MC-modela, kjer smo prav tako opredelili optimalne lokacije dva-
najstih splošnih bolnišnic znotraj 30-minutnega časovnega intervala.
MA-model definira, da bi splošne bolnišnice morale biti locirane v Novi
Gorici, Kopru, Kranju, Ljubljani, Zagorju ob Savi, Velenju, Novem mes-
tu, Celju, Krškem, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti.
V sliki 35 pa prikazujemo optimalne lokacije dvanajstih splošnih bol-
nišnic, dostopnih v 45-minutnem časovnem intervalu. Tudi v tem prime-
Namen modela MC je doseči čim večjo pokritost prebivalstva z
zdravs tvenimi storitvami na podlagi časovnega intervala, ki velja od loka-
cije potencialnega bolnika do lokacije splošne bolnišnice. Rezultati MC-
-modela prikazujejo optimalne lokacije dvanajstih splošnih bolnišnic na
način, da poskušajo maksimirati pokritje točk povpraševanja. Uporab-
nost MC-modela se kaže v primerih, ko obstaja majhno število izvajalcev,
ki morajo v čim večji meri pokriti potrebe prebivalstva. Pri tem se je treba
zavedati, da vse potrebe prebivalstva z omenjenim modelom ne bodo po-
krite, kar se sklada z ekonomskim načelom, ki pravi, da je treba neomeje-
ne potrebe ljudi zaradi redkosti dobrin omejiti. To velja tudi znotraj siste-
ma zdravstvenega varstva, kjer so potrebe po zdravstveni oskrbi bistveno
večje od ponudbe, zato je omejevanje dostopnosti do zdravstvenih stori-
tev neizogibno. V ekonomski teoriji to vlogo odigrajo sicer cene na trgu,
218 znotraj zdravstvenega sistema pa lahko to vlogo prevzame mreža zdrav
stvene dejavnosti, ki preko optimalno lociranih izvajalcev zdravstvene de-
javnosti oblikuje ponudbo.
Rezultati MA-modela
MA-model je v osnovi podoben MC-modelu, s tem da pri definiranju
optimalnih lokacij različno ponderira točke povpraševanja. MA-mo-
del ponderira točke povpraševanja glede na razdaljo, ki jo ima uporab-
nik do najbližjega izvajalca, ponder pa se znižuje sorazmerno s poveče-
vanjem razdalje med izvajalcem in točko povpraševanja. To je skladno
z dejstvom, da v tem modelu predpostavljamo, da se možnost za obi-
skanost določenega izvajalca zmanjšuje s povečevanjem razdalje upo-
rabnika do najbližjega izvajalca. Posledično to pomeni, da je povpra-
ševanje večje tam, kjer je poseljenost gostejša. V primerjavi z ostalimi
modeli lokacija-alokacija MA-model locira izvajalce na gosteje poselje-
nih območjih.
To je razvidno tudi iz slik 34 in 35, ki prikazujeta optimalne lokacije
dvanajstih splošnih bolnišnic v 30- in 45-minutnem časovnem intervalu.
Rezultati MA-modela, ki vključujejo optimalne lokacije splošnih bolni-
šnic znotraj 30-minutnega časovnega intervala, se razlikujejo od rezulta-
tov MC-modela, kjer smo prav tako opredelili optimalne lokacije dva-
najstih splošnih bolnišnic znotraj 30-minutnega časovnega intervala.
MA-model definira, da bi splošne bolnišnice morale biti locirane v Novi
Gorici, Kopru, Kranju, Ljubljani, Zagorju ob Savi, Velenju, Novem mes-
tu, Celju, Krškem, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti.
V sliki 35 pa prikazujemo optimalne lokacije dvanajstih splošnih bol-
nišnic, dostopnih v 45-minutnem časovnem intervalu. Tudi v tem prime-
