Page 226 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem

Mreža slovenskih splošnih bolnišnic

malno lociranimi splošnimi bolnišnicami. Na ta način dosežemo, da so
zdravstvene storitve na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti v 30-mi-
nutnem časovnem intervalu dostopne 80,74 odstotka celotnega prebival-
stva. Skladno s tem bi imelo dostop do splošnih bolnišnic v 30-minutnem
časovnem intervalu 1.665.488 prebivalcev Slovenije. Če zmanjšamo šte-
vilo splošnih bolnišnic še za enega izvajalca, pade delež pokritosti pre-
bivalstva na 78,11 odstotka. Z devetimi optimalno lociranimi splošnimi
bolnišnicami tako zagotovimo dostop do izvajalcev na sekundarni ravni
zdravstvene dejavnosti 1.611.285 prebivalcev Slovenije. Podatke o številu
splošnih bolnišnic in deležu prebivalcev, ki gravitirajo k posamezni opti-
malni lokaciji splošne bolnišnice znotraj 30-minutnega časovnega inter-
vala, prikazujemo v preglednici 21.

V sliki 40 in sliki 41 prikazujemo rezultate MA-modela, ki ponazar-
226 jajo optimalne lokacije splošnih bolnišnic ob predpostavki osemdesetod-

stotne pokritosti prebivalstva. Sliki ponazarjata projekciji prostorske do-
stopnosti optimalno lociranih splošnih bolnišnic znotraj 30-minutnega
časovnega intervala. Slika 40 ponazarja devet optimalnih lokacij sloven-
skih splošnih bolnišnic znotraj 30-minutnega časovnega intervala, s kate-
rimi pokrijemo 78,11 odstotka prebivalstva. V tem primeru MA-model
izvzame splošno bolnišnico, ki je bila v začetnem stanju locirana v Vele-
nju, splošno bolnišnico, ki je bila v Zagorju ob Savi, in splošno bolnišni-
co, ki je bila v Krškem. Optimalne lokacije splošnih bolnišnic bi bile znot-
raj mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti tako v Celju, Murski Soboti,
Ljubljani, Kranju, Ptuju, Mariboru, Novi Gorici, Kopru in Novem mestu.

Slika 40: Optimalne lokacije devetih splošnih bolnišnic v 30-minutnem časovnem intervalu