Page 34 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 10, zvezek 21 / Year 10, Issue 21, 2014
P. 34
O VREMŠAK (1930–2004)
Med študijem kompozicije je leta 1955 opravil zakljuèni izpit iz solopetja na Srednji
glasbeni šoli v Ljubljani v razredu profesorja Ada Dariana Morica6 (1895–1966), sicer
tenorista in uveljavljenega pevskega pedagoga in nato študij pri njem nadaljeval na
ljubljanski Akademiji za glasbo, vendar ga je zaradi slu enja vojaškega roka moral
prekiniti. S študijem je nadaljeval v letu 1957 in tri leta kasneje (leta 1960) pridobil pevsko
diplomo.7 Èeprav se je veliko njegovih kolegov z Akademije usmerilo v operno dejavnost,
se je sam izrazito posvetil le koncertnemu poustvarjanju.8 V enem izmed intervjujev je
Vremšak poudaril, da kot komponist nikoli ni èutil posebne afinitete do opere in operete,
iz èesar je mogoèe sklepati, da se ravno zaradi tega razloga tudi kot solist ni ukvarjal z
operno oziroma operetno poustvarjalnostjo.9 Kot koncertni baritonist je pel tako rekoè
celoten standarden baritonski repertoar. Pogosto je nastopal na solistiènih recitalih, v
kantatah in oratorijih, posebno pozornost pa je namenjal slovenskemu samospevu.10
Vremšak je veliko sodeloval z RTV Ljubljana – v obdobju 1960–1967 je pel v
komornem zboru, za radijski arhiv je od leta 1960 naprej posnel vrsto interpretacij tujih in
domaèih solistiènih del, med katerimi so najpomembnejše krstne izvedbe samospevov
Marija Kogoja in posnetek recitala v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev
iz leta 1971.11
V fonoteki – glasbenem arhivu Radia Slovenija je ohranjenih veè kot petdeset
digitaliziranih posnetkov, kjer se je Vremšak predstavil kot solist – poustvarjalec.
Potrebno je poudariti, da je digitalna baza podatkov šele v fazi izdelave, zato, kot je
razvidno iz spodnjega seznama, ponekod manjka spremljevalec Vremšaka, natanèen
datum snemanja in/ali lokacija.12 Ugotavljamo, da je Vremšak tudi za snemanja prete no
izbiral slovenske samospeve, prav tako je iz seznama razvidno, da sta se v studiih Radia
Slovenija v njegovem zgodnjem pevskem obdobju (nekje do leta 1968) kot klavirska
spremljevalca redno izmenjevala Jakob Je in Leon Engelman, v Vremšakovem zrelem
obdobju (obdobje snemanj – 1976–1990) pa je vlogo klavirskega spremljevalca prevzel
6 Tenorist, operni in koncertni pevec ter pevski pedagog Adolf (Ado) Moric Darian (1895–1966) je
solopetje absolviral na dunajskem Novem konservatoriju (Neues Wiener Konservatorium, ustanovljen
leta 1909). Po konèanem študiju se je kot lirski tenor predstavil na vseh veèjih evropskih opernih odrih
(Gradec, Dunaj, Kassel, Hamburg, Leipzig, Stuttgart, Berlin, Köbenhavn, Basel, Praga idr.). V svoji
operni karieri je pel predvsem vloge tradicionalnega repertoarja (Mozart, Puccini, Verdi), po vrnitvi v
domovino pa se je uveljavil predvsem kot koncertni oratorijski pevec, v obdobju 1940–1945 je bil glavni
tajnik Slovenskega narodnega gledališèa v Ljubljani. Darian se je v šolskem letu 1939/1940 prièel
posveèati pedagoškemu delu kot honorarni uèitelj na novoustanovljeni Glasbeni akademiji, ob njenem
preimenovanju v Akademijo za glasbo januarja 1946 je postal profesor solopetja tudi na tej ustanovi.
Svoje didaktiène pevske metode je opisal v priroèniku Šola lepega petja, ki je izšel leta 1950. Tina Bohak,
Pevska šola Julija Betetta, doktorska disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2013, str. 147–148.
7 Tonèka Stanonik, Lan Brenk, n. d., str. 1290, Lira – prvo slovensko pevsko društvo, ustanovljeno 1882,
dostopno na spletnem naslovu: http://www.lira-kamnik.si/zbor03_03.html, 9. 10. 2014, Kamniško-
komendski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu: http://www.leksikon.si/Oseba/
OsebaId/46, 9. 10. 2014.
8 Marijan Gabrijelèiè, »Obletnièni portret«, Glasbena mladina 20 (1989–1990), št. 78, str. 14–15.
9 Franc Kri nar, Portreti gorenjskih glasbenikov, Maribor: Center za interdisciplinarne in
multidisciplinarne raziskave in študije Univerze, Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti, 2006, str.
149–158.
10 »Samo Vremšak – èastni obèan obèine Kamnik«, dostopno na spletnem naslovu: http://castni.
nakamniskem.si/vremsak/glasbenik.php, 9. 10. 2014.
11 Katarina Bedina, »Samo Vremšak«,Slovenska biografija, dostopno na spletnem naslovu: http://www.
slovenska-biografija.si/oseba/sbi821356/, 9. 10. 2014.
12 Glasbeni arhiv Radia Slovenija – iskrena hvala gospe Jeleni Grazio za posredovanje podatkov, F. Kri nar,
»Repertoar samospeva na Slovenskem ali/in slovenskega samospeva 19. stol. v fonoteki – glasbenem
arhivu Radia Slovenija in njegovi izvajalci«, Muzikološki zbornik 42 (2006), št. 2, str. 111–155.
34
Med študijem kompozicije je leta 1955 opravil zakljuèni izpit iz solopetja na Srednji
glasbeni šoli v Ljubljani v razredu profesorja Ada Dariana Morica6 (1895–1966), sicer
tenorista in uveljavljenega pevskega pedagoga in nato študij pri njem nadaljeval na
ljubljanski Akademiji za glasbo, vendar ga je zaradi slu enja vojaškega roka moral
prekiniti. S študijem je nadaljeval v letu 1957 in tri leta kasneje (leta 1960) pridobil pevsko
diplomo.7 Èeprav se je veliko njegovih kolegov z Akademije usmerilo v operno dejavnost,
se je sam izrazito posvetil le koncertnemu poustvarjanju.8 V enem izmed intervjujev je
Vremšak poudaril, da kot komponist nikoli ni èutil posebne afinitete do opere in operete,
iz èesar je mogoèe sklepati, da se ravno zaradi tega razloga tudi kot solist ni ukvarjal z
operno oziroma operetno poustvarjalnostjo.9 Kot koncertni baritonist je pel tako rekoè
celoten standarden baritonski repertoar. Pogosto je nastopal na solistiènih recitalih, v
kantatah in oratorijih, posebno pozornost pa je namenjal slovenskemu samospevu.10
Vremšak je veliko sodeloval z RTV Ljubljana – v obdobju 1960–1967 je pel v
komornem zboru, za radijski arhiv je od leta 1960 naprej posnel vrsto interpretacij tujih in
domaèih solistiènih del, med katerimi so najpomembnejše krstne izvedbe samospevov
Marija Kogoja in posnetek recitala v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev
iz leta 1971.11
V fonoteki – glasbenem arhivu Radia Slovenija je ohranjenih veè kot petdeset
digitaliziranih posnetkov, kjer se je Vremšak predstavil kot solist – poustvarjalec.
Potrebno je poudariti, da je digitalna baza podatkov šele v fazi izdelave, zato, kot je
razvidno iz spodnjega seznama, ponekod manjka spremljevalec Vremšaka, natanèen
datum snemanja in/ali lokacija.12 Ugotavljamo, da je Vremšak tudi za snemanja prete no
izbiral slovenske samospeve, prav tako je iz seznama razvidno, da sta se v studiih Radia
Slovenija v njegovem zgodnjem pevskem obdobju (nekje do leta 1968) kot klavirska
spremljevalca redno izmenjevala Jakob Je in Leon Engelman, v Vremšakovem zrelem
obdobju (obdobje snemanj – 1976–1990) pa je vlogo klavirskega spremljevalca prevzel
6 Tenorist, operni in koncertni pevec ter pevski pedagog Adolf (Ado) Moric Darian (1895–1966) je
solopetje absolviral na dunajskem Novem konservatoriju (Neues Wiener Konservatorium, ustanovljen
leta 1909). Po konèanem študiju se je kot lirski tenor predstavil na vseh veèjih evropskih opernih odrih
(Gradec, Dunaj, Kassel, Hamburg, Leipzig, Stuttgart, Berlin, Köbenhavn, Basel, Praga idr.). V svoji
operni karieri je pel predvsem vloge tradicionalnega repertoarja (Mozart, Puccini, Verdi), po vrnitvi v
domovino pa se je uveljavil predvsem kot koncertni oratorijski pevec, v obdobju 1940–1945 je bil glavni
tajnik Slovenskega narodnega gledališèa v Ljubljani. Darian se je v šolskem letu 1939/1940 prièel
posveèati pedagoškemu delu kot honorarni uèitelj na novoustanovljeni Glasbeni akademiji, ob njenem
preimenovanju v Akademijo za glasbo januarja 1946 je postal profesor solopetja tudi na tej ustanovi.
Svoje didaktiène pevske metode je opisal v priroèniku Šola lepega petja, ki je izšel leta 1950. Tina Bohak,
Pevska šola Julija Betetta, doktorska disertacija, Ljubljana: Akademija za glasbo, 2013, str. 147–148.
7 Tonèka Stanonik, Lan Brenk, n. d., str. 1290, Lira – prvo slovensko pevsko društvo, ustanovljeno 1882,
dostopno na spletnem naslovu: http://www.lira-kamnik.si/zbor03_03.html, 9. 10. 2014, Kamniško-
komendski biografski leksikon, dostopno na spletnem naslovu: http://www.leksikon.si/Oseba/
OsebaId/46, 9. 10. 2014.
8 Marijan Gabrijelèiè, »Obletnièni portret«, Glasbena mladina 20 (1989–1990), št. 78, str. 14–15.
9 Franc Kri nar, Portreti gorenjskih glasbenikov, Maribor: Center za interdisciplinarne in
multidisciplinarne raziskave in študije Univerze, Inštitut glasbenoinformacijskih znanosti, 2006, str.
149–158.
10 »Samo Vremšak – èastni obèan obèine Kamnik«, dostopno na spletnem naslovu: http://castni.
nakamniskem.si/vremsak/glasbenik.php, 9. 10. 2014.
11 Katarina Bedina, »Samo Vremšak«,Slovenska biografija, dostopno na spletnem naslovu: http://www.
slovenska-biografija.si/oseba/sbi821356/, 9. 10. 2014.
12 Glasbeni arhiv Radia Slovenija – iskrena hvala gospe Jeleni Grazio za posredovanje podatkov, F. Kri nar,
»Repertoar samospeva na Slovenskem ali/in slovenskega samospeva 19. stol. v fonoteki – glasbenem
arhivu Radia Slovenija in njegovi izvajalci«, Muzikološki zbornik 42 (2006), št. 2, str. 111–155.
34
