Page 113 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 113
dimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
Orkester Garde. Pihalnim in salonskim orkestrom je dirigiral podpolkovnik Gvido
Uèakar, velikim zabavnim (jazz orkestrom) pa podporoènik Budimir Gajiæ. Najveèji
uspeh je bil dose en prav z jazz orkestrom, kar naj bi bila po besedah upokojenega
polkovnika in naèelnika Glasbene slu be JLA Budimirja Gajiæa zasluga Bojana Adamièa
in Vojislava Simiæa, ki sta bila ansamblu odlièna svetovalca. Na splošno je prevladovala
ocena, da je treba glasbeno kulturo v vojski izboljšati in jo pribli ati takratnim zahtevam in
prièakovanjem vojakov, èastnikov in dr avljanov, zato so v poznih petdesetih letih v
skoraj vseh enotah ustanavljali majhne zabavne orkestre. Vpeljana je bila praksa, da so
èlani vojaških orkestrov (ki jih je bilo manj) glasbeniki igrali tudi v majhnih in velikih
zabavnih (jazz) orkestrih. Za tovrstno prakso so obièajno anga irani strokovnjake in tako
je npr. orkestru v Ljubljani pomagal Bojan Adamiè, v Zagrebu Miljenko Prohaska, v
Beogradu Vojislav Simiæ in Milan Kotliæ ...
Da bi spodbudili nove oblike glasbenega poustvarjanja, ki so pri starejših glasbenikih
in nekaterih poslušalcih še vedno naletele na neodobravanje, so zaèeli organizirati
tekmovanja vojaških zabavnih orkestrov ter festivale vojaških pesmi in koraènic. Prvo
tekmovanje vojaških orkestrov je potekalo leta 1962 v dvorani Doma sindikatov Beograd.
Na drugem tekmovanju leta 1963 v Zagrebu je bil najboljši zabavni orkester iz Ljubljane,
ki mu je z nasveti in aran maji pomagal Bojan Adamiè, kakor je zapisano tudi v letnem
poroèilu Glasbenega oddelka DSNO za leto 1963. Na tem festivalu je prviè nastopil tudi
Revijski orkester Umetniškega ansambla Doma JLA v Beogradu. Tretji festivalu je
potekal leta 1964 v Ljubljani, naslednji (1965) pa v Skopju. Od leta 1966 so ti festivali
potekali v Beogradu. Mali zabavni orkestri so bili zaradi pomanjkanja osebja postopoma
ukinjeni, kar pa ni vplivalo na porast in pomen velikih vojaških orkestrov. Tako se je od
leta 1969 zaèel odvijati Festival vojaških pihalnik orkestrov v Sarajevu, ki je kasneje
prerastel v mednarodni dogodek. Do leta 1975, ko je bil na alost ukinjen, so na njem
poleg jugoslovanskih vojaških orkestrov sodelovali podobni ansambli iz Velike Britanije,
Francije, ZDA, Sovjetske zveze, Romunije, Mad arske, Nemške demokratiène republike,
Libije, Poljske, Kube, Mehike, Al irije, Egipta, Iraka in Irana.
Na prvem sarajevskem festivalu je bila na tamkajšnjem stadionu "Kovaèi" izvedena
simfonièna pesnitev Bojana Adamièa 4. julij. Pri izvedbi so sodelovali vsi jugoslovanski
vojaški orkestri. Med udele enci festivala je bilo okoli 500 glasbenikov in oddelek
mitraljezcev. Dirigent je bil naèelnik glasbenega oddelka DSNO polkovnik Vinko Savnik.
Zanimivo je, da je Adamiè takrat kot prvi v Jugoslaviji v sestavu pihalnega orkestra
uporabil aleatoriko, in sicer kot do ivljanje kaosa bitke.
Budimir Gajiæ pravi, da je vsak Adamièev postanek v Beogradu izkoristil za "krajo"
njegovega znanja oziroma spoznavanje stila in metodike pri delu z jazzovskim in
revijskim orkestrom ter spretnosti skladanja in aran iranja zabavne in jazz glasbe. Gajiæ
dodaja, da povzemanje Adamièevih prijemov ni bilo te ko, saj je Bojan velikodušno
razdajal svoje znanje in izkušnje.
V šestdesetih letih je prišlo do otoplitev odnosov z dr avami Varšavskega pakta.
Vojaški orkestri in umetniški ansambli Bolgarije, Poljske, Èeškoslovaške, Nemške
demokratiène republike, Romunije, Mad arske in Sovjetske zveze so gostovali v
Jugoslaviji, medtem ko je imel povratna gostovanja v teh dr avah in na Švedskem
Umetniški ansambel JLA s simfoniènim/revijskim orkestrom, mešanim zborom ter
instrumentalnimi in vokalnimi solisti. V prvem delu programa so bile obièajno skladbe
113
Orkester Garde. Pihalnim in salonskim orkestrom je dirigiral podpolkovnik Gvido
Uèakar, velikim zabavnim (jazz orkestrom) pa podporoènik Budimir Gajiæ. Najveèji
uspeh je bil dose en prav z jazz orkestrom, kar naj bi bila po besedah upokojenega
polkovnika in naèelnika Glasbene slu be JLA Budimirja Gajiæa zasluga Bojana Adamièa
in Vojislava Simiæa, ki sta bila ansamblu odlièna svetovalca. Na splošno je prevladovala
ocena, da je treba glasbeno kulturo v vojski izboljšati in jo pribli ati takratnim zahtevam in
prièakovanjem vojakov, èastnikov in dr avljanov, zato so v poznih petdesetih letih v
skoraj vseh enotah ustanavljali majhne zabavne orkestre. Vpeljana je bila praksa, da so
èlani vojaških orkestrov (ki jih je bilo manj) glasbeniki igrali tudi v majhnih in velikih
zabavnih (jazz) orkestrih. Za tovrstno prakso so obièajno anga irani strokovnjake in tako
je npr. orkestru v Ljubljani pomagal Bojan Adamiè, v Zagrebu Miljenko Prohaska, v
Beogradu Vojislav Simiæ in Milan Kotliæ ...
Da bi spodbudili nove oblike glasbenega poustvarjanja, ki so pri starejših glasbenikih
in nekaterih poslušalcih še vedno naletele na neodobravanje, so zaèeli organizirati
tekmovanja vojaških zabavnih orkestrov ter festivale vojaških pesmi in koraènic. Prvo
tekmovanje vojaških orkestrov je potekalo leta 1962 v dvorani Doma sindikatov Beograd.
Na drugem tekmovanju leta 1963 v Zagrebu je bil najboljši zabavni orkester iz Ljubljane,
ki mu je z nasveti in aran maji pomagal Bojan Adamiè, kakor je zapisano tudi v letnem
poroèilu Glasbenega oddelka DSNO za leto 1963. Na tem festivalu je prviè nastopil tudi
Revijski orkester Umetniškega ansambla Doma JLA v Beogradu. Tretji festivalu je
potekal leta 1964 v Ljubljani, naslednji (1965) pa v Skopju. Od leta 1966 so ti festivali
potekali v Beogradu. Mali zabavni orkestri so bili zaradi pomanjkanja osebja postopoma
ukinjeni, kar pa ni vplivalo na porast in pomen velikih vojaških orkestrov. Tako se je od
leta 1969 zaèel odvijati Festival vojaških pihalnik orkestrov v Sarajevu, ki je kasneje
prerastel v mednarodni dogodek. Do leta 1975, ko je bil na alost ukinjen, so na njem
poleg jugoslovanskih vojaških orkestrov sodelovali podobni ansambli iz Velike Britanije,
Francije, ZDA, Sovjetske zveze, Romunije, Mad arske, Nemške demokratiène republike,
Libije, Poljske, Kube, Mehike, Al irije, Egipta, Iraka in Irana.
Na prvem sarajevskem festivalu je bila na tamkajšnjem stadionu "Kovaèi" izvedena
simfonièna pesnitev Bojana Adamièa 4. julij. Pri izvedbi so sodelovali vsi jugoslovanski
vojaški orkestri. Med udele enci festivala je bilo okoli 500 glasbenikov in oddelek
mitraljezcev. Dirigent je bil naèelnik glasbenega oddelka DSNO polkovnik Vinko Savnik.
Zanimivo je, da je Adamiè takrat kot prvi v Jugoslaviji v sestavu pihalnega orkestra
uporabil aleatoriko, in sicer kot do ivljanje kaosa bitke.
Budimir Gajiæ pravi, da je vsak Adamièev postanek v Beogradu izkoristil za "krajo"
njegovega znanja oziroma spoznavanje stila in metodike pri delu z jazzovskim in
revijskim orkestrom ter spretnosti skladanja in aran iranja zabavne in jazz glasbe. Gajiæ
dodaja, da povzemanje Adamièevih prijemov ni bilo te ko, saj je Bojan velikodušno
razdajal svoje znanje in izkušnje.
V šestdesetih letih je prišlo do otoplitev odnosov z dr avami Varšavskega pakta.
Vojaški orkestri in umetniški ansambli Bolgarije, Poljske, Èeškoslovaške, Nemške
demokratiène republike, Romunije, Mad arske in Sovjetske zveze so gostovali v
Jugoslaviji, medtem ko je imel povratna gostovanja v teh dr avah in na Švedskem
Umetniški ansambel JLA s simfoniènim/revijskim orkestrom, mešanim zborom ter
instrumentalnimi in vokalnimi solisti. V prvem delu programa so bile obièajno skladbe
113
