Page 110 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 110
AN ADAMIÈ (1912–1995)
Bojan Adamiè je bil èlan Zveze skladateljev Jugoslavije od njene ustanovitve leta 1947,
èlan Upravnega odbora in podpredsednik pa je bil leta 1973. Vizitko s to funkcijo mi je dal
med obiskom Reprezentativnega orkestra Garde, v katerem sem bil takrat prvi solo rogist
in obèasni dirigent. Spomnim se, da je imel na razpolago sobo v èetrtem nadstropju stavbe
SAKOJ-a v Mišarski ulici v Beogradu.
V Biltenih Zveze skladateljev Jugoslavije iz leta 1971 (urednica Marija Koren) je
Bojan Adamiè omenjen kot udele enec simpozija o jugoslovanski glasbi na temo "Polo aj
skladatelja in njegovega umetniškega dela" (potekal je v Zlatiboru aprila 1971). Referenti
na temo "O organizacijskih problemih današnje jugoslovanske glasbe" so bili Boris
Ulrich, Ivo Vuljeviæ in Bojan Adamiè (popularna glasba). Na VI. kongresu SAKOJ-a, ki
je potekal septembra 1971 v Pr nu, Èrna gora, je Adamiè predsedoval popoldanskemu
zasedanju prvega dne kongresa.
Zanimive so Adamièeve navedbe, zabele ene v drugi številki èasopisa Zvuk iz leta
1973, kjer se svojemu bivšemu profesorju Slavku Ostercu zahvaljuje za tolerantnost in
priznavanje vrednot vsaki vrsti glasbe, ob tem pa poudarja, da vsak skladatelj ustvarja
glasbo po meri svojega okolja. Opozoril je tudi na razvoj jazza in popularne glasbe, pri
èemer je izpostavil svoja opa anja, da ustvarjalci išèejo nove, bolj moderne poti, kar jih
oddaljuje od širšega obèinstva, kateremu je najprivlaènejša tradicija, ki pa se poèasi
spreminja. Opozoril je tudi na to, da odgovorne institucije ne skrbijo dovolj za oblikovanje
okusa najširše publike, še posebej mladih, pri katerih so po njegovem mnenju
najuspešnejši "poslovne i", ki so nacionalni duh ulovili v svoje mre e. Posebej je
poudaril, da izvajalci "zabavne glasbe" pri nas redko prejmejo dru bena priznanja.
Da, to je bil èas, ko se je vsa glasba, ki ni bila simfonièna ali operna, obravnavala kot
manj vredna.
Vendar pa je treba omeniti, da je Zdru enje skladateljev Jugoslavije v Adamièevem
èasu bistveno pripomoglo k ustvarjanju kakovostne popularne glasbe, med drugim s tem,
ko je doloèilo kompetentno strokovno irijo za Festival mladih v Subotici. Poleg
Vojislava Simiæa, Dragiša Dukiæa, Aleksandra Koraæa, ivka Dimitrijeviæa, Stevana
Radosavljeviæa, Vanje Lisak, Miroslava Antiæa in drugih znanih glasbenikov in pesnikov
je sodeloval tudi Bojan Adamiè, ki je bil èlan in predsednik irije festivala od leta 1962 do
1974. Anga iran je bil tudi kot aran er, vendar so v dokumentaciji festivala v Subotici
zabele ene samo nekatere pesmi: za leto 1964 Prvi školski dan (Svetozar Radiæ) in Tiha
luna, leta 1972 Pastirica (Jovica Škoro), leta 1973 pa Tri enske (Marko Brecelj) in Kara
Te Gozlum (Husein Kazas). Vse pesmi iz festivala iz leta 1971, 1972 in 1973 je Bojan
Adamiè posnel z Velikim zabavnim (revijskim) orkestrom RTV Beograd, o èemer je na
voljo podrobna dokumentacija, ohranjeni pa so tudi posnetki v glasbeni knji nici Radia
Beograd.
Kot se spominja Vojislav Simiæ, ki je bil z Adamièem na festivalu v Subotici veèkrat v
strokovni iriji, je na enega izmed nateèajev prispelo kar 560 skladb. Èeprav je bila veèina
amaterskih, je Bojan Adamiè zahteval, da jih pozorno pregledajo in zaigrajo, da ne bi
spregledali kakšnega zanimivega refrena. Nekoè je Adamiè na kosilu na domu Vojislava
Simiæa v Beogradu svojemu kolegu in borcu za promocijo jazzovske in popularne glasbe
izrazil mnenje, da vsi, ki se elijo resno ukvarjati s tem poslom, ne morejo obedovati in
spati "na uro", temveè takrat, ko jim glasba to dopušèa. Simiæ se spominja, da je Bojan spal
po dve uri in kljub temu e zgodaj zjutraj nadaljeval z delom. Prav tako se spominja
110
Bojan Adamiè je bil èlan Zveze skladateljev Jugoslavije od njene ustanovitve leta 1947,
èlan Upravnega odbora in podpredsednik pa je bil leta 1973. Vizitko s to funkcijo mi je dal
med obiskom Reprezentativnega orkestra Garde, v katerem sem bil takrat prvi solo rogist
in obèasni dirigent. Spomnim se, da je imel na razpolago sobo v èetrtem nadstropju stavbe
SAKOJ-a v Mišarski ulici v Beogradu.
V Biltenih Zveze skladateljev Jugoslavije iz leta 1971 (urednica Marija Koren) je
Bojan Adamiè omenjen kot udele enec simpozija o jugoslovanski glasbi na temo "Polo aj
skladatelja in njegovega umetniškega dela" (potekal je v Zlatiboru aprila 1971). Referenti
na temo "O organizacijskih problemih današnje jugoslovanske glasbe" so bili Boris
Ulrich, Ivo Vuljeviæ in Bojan Adamiè (popularna glasba). Na VI. kongresu SAKOJ-a, ki
je potekal septembra 1971 v Pr nu, Èrna gora, je Adamiè predsedoval popoldanskemu
zasedanju prvega dne kongresa.
Zanimive so Adamièeve navedbe, zabele ene v drugi številki èasopisa Zvuk iz leta
1973, kjer se svojemu bivšemu profesorju Slavku Ostercu zahvaljuje za tolerantnost in
priznavanje vrednot vsaki vrsti glasbe, ob tem pa poudarja, da vsak skladatelj ustvarja
glasbo po meri svojega okolja. Opozoril je tudi na razvoj jazza in popularne glasbe, pri
èemer je izpostavil svoja opa anja, da ustvarjalci išèejo nove, bolj moderne poti, kar jih
oddaljuje od širšega obèinstva, kateremu je najprivlaènejša tradicija, ki pa se poèasi
spreminja. Opozoril je tudi na to, da odgovorne institucije ne skrbijo dovolj za oblikovanje
okusa najširše publike, še posebej mladih, pri katerih so po njegovem mnenju
najuspešnejši "poslovne i", ki so nacionalni duh ulovili v svoje mre e. Posebej je
poudaril, da izvajalci "zabavne glasbe" pri nas redko prejmejo dru bena priznanja.
Da, to je bil èas, ko se je vsa glasba, ki ni bila simfonièna ali operna, obravnavala kot
manj vredna.
Vendar pa je treba omeniti, da je Zdru enje skladateljev Jugoslavije v Adamièevem
èasu bistveno pripomoglo k ustvarjanju kakovostne popularne glasbe, med drugim s tem,
ko je doloèilo kompetentno strokovno irijo za Festival mladih v Subotici. Poleg
Vojislava Simiæa, Dragiša Dukiæa, Aleksandra Koraæa, ivka Dimitrijeviæa, Stevana
Radosavljeviæa, Vanje Lisak, Miroslava Antiæa in drugih znanih glasbenikov in pesnikov
je sodeloval tudi Bojan Adamiè, ki je bil èlan in predsednik irije festivala od leta 1962 do
1974. Anga iran je bil tudi kot aran er, vendar so v dokumentaciji festivala v Subotici
zabele ene samo nekatere pesmi: za leto 1964 Prvi školski dan (Svetozar Radiæ) in Tiha
luna, leta 1972 Pastirica (Jovica Škoro), leta 1973 pa Tri enske (Marko Brecelj) in Kara
Te Gozlum (Husein Kazas). Vse pesmi iz festivala iz leta 1971, 1972 in 1973 je Bojan
Adamiè posnel z Velikim zabavnim (revijskim) orkestrom RTV Beograd, o èemer je na
voljo podrobna dokumentacija, ohranjeni pa so tudi posnetki v glasbeni knji nici Radia
Beograd.
Kot se spominja Vojislav Simiæ, ki je bil z Adamièem na festivalu v Subotici veèkrat v
strokovni iriji, je na enega izmed nateèajev prispelo kar 560 skladb. Èeprav je bila veèina
amaterskih, je Bojan Adamiè zahteval, da jih pozorno pregledajo in zaigrajo, da ne bi
spregledali kakšnega zanimivega refrena. Nekoè je Adamiè na kosilu na domu Vojislava
Simiæa v Beogradu svojemu kolegu in borcu za promocijo jazzovske in popularne glasbe
izrazil mnenje, da vsi, ki se elijo resno ukvarjati s tem poslom, ne morejo obedovati in
spati "na uro", temveè takrat, ko jim glasba to dopušèa. Simiæ se spominja, da je Bojan spal
po dve uri in kljub temu e zgodaj zjutraj nadaljeval z delom. Prav tako se spominja
110
