Page 109 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 9, zvezek 18 / Year 9, Issue 18, 2013
P. 109
dimir Mustajbašiæ, BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
Vladimir Mustajbašiæ
Beograd / Srbija
BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
Imel sem sreèo, da sem veèkrat sodeloval z Bojanom Adamièem. Prviè leta 1966, ko sem
kot mlad rogist igral pod njegovim vodstvom pri simfoniènem oziroma revijskem orkestru
Umetniškega ansambla JLA po Sloveniji, na festivalih vojaških parad in pesmi, snemanjih
v studiu Radia Beograd in nazadnje leta 1975, ko je obiskal Reprezentativni orkester
Garde JLA, ki je takrat deloval pod vodstvom maestra, podpolkovnika Franca Klinarja.
O bivanju in delovanju Bojana Adamièa v Beogradu sem govoril z ljudmi, s katerimi je
maestro Adamiè najveèkrat sodeloval, in sicer z upokojenim polkovnikom, zadol enim za
glasbene dejavnosti v JLA, Budimirjem Gajiæem, nekdanjim dirigentom Umetniškega
ansambla JLA, skladateljem Emilom Glavnikom, nekdanjim glasbenikom v orkestru
Garde in èlanom Umetniškega ansambla JLA ter z maestrom Vojislavom »Bubišem«
Simièem, nekdanjim dirigentom jazz orkestra RTV Beograd. Podatke, povezane z
Bojanom Adamièem sem iskal tudi na SOKOJ-u, nasledniku SAKOJ-a (Zveza
skladateljev Jugoslavije) in v Društvu skladateljev Srbije, vendar na alost ustrezne
dokumentacije, ki bi osvetlila delovanje B. Adamièa v Beogradu, ne hranijo. V Nacionalni
knji nici Srbije sem uspel najti nekaj podatkov v Biltenu zdru enja skladateljev
Jugoslavije (1970–1975), v èasopisu Zvuk (št. 2 iz leta 1973) in v Ilustrirani vojni reviji
FRONT (letnik 1965 in 1966). Zahvaljujoè naklonjenosti direktorja Radia Beograd
Dušana Raduloviæa in njegovih sodelavcev sem dobil informacije o posnetkih skladb pod
dirigentskim vodstvom Bojana Adamièa, ki se hranijo v glasbeni knji nici oziroma
fonoteki beograjskega radia. Najveè podatkov je bilo mogoèe dobiti v dokumentaciji
Umetniškega ansambla JLA v Arhivu glasbenega oddelka DSNO, ki se nahaja v
vojaškem arhivu v Beogradu.
Zahvaljujem se Ministrstvu za obrambo Republike Srbije - Uradu za javne zadeve in
Umetniškemu ansamblu »Stanislav Binièki« za odobritev vpogleda v dokumente, ki se
nanašajo na delo Bojana Adamièa v Umetniškem ansamblu JLA in ki so še vedno pod
zašèito Zakona o arhivih Republike Srbije. Posebno bi se rad zahvalil naèelniku
Umetniškega ansambla »Stanislav Binièki«, podpolkovniku Stanislavu Stojiljkoviæu in
naèelniku Vojaškega arhiva v Beogradu, polkovniku Miloradu Sekuloviæu in njihovim
sodelavcem, ki so pokazali zanimanje za projekt o Bojanu Adamièu in mi nudili pomoè pri
delu. Iz dostopnih podatkov je razvidno, da je bil Bojan Adamiè v èasu bivanja v
Beogradu aktiven na veè podroèjih. Deloval je kot:
– èlan upravnega odbora in podpredsednik Zveze skladateljev Jugoslavije;
– èlan irije, aran er in dirigent Festivala mladih v Subotici;
– skladatelj glasbe za filme srbskih re iserjev;
– svetovalec Glasbenega oddelka SSNO;
– gostujoèi dirigent revijskega orkestra in mešanega zbora Umetniškega
ansambla JLA in
– skladatelj in aran er glasbe za revijske orkestre Umetniškega ansambla JLA, za
vojaške pihalne orkestre in vojaške zabavne orkestre.
109
Vladimir Mustajbašiæ
Beograd / Srbija
BOJAN ADAMIÈ V BEOGRADU
Imel sem sreèo, da sem veèkrat sodeloval z Bojanom Adamièem. Prviè leta 1966, ko sem
kot mlad rogist igral pod njegovim vodstvom pri simfoniènem oziroma revijskem orkestru
Umetniškega ansambla JLA po Sloveniji, na festivalih vojaških parad in pesmi, snemanjih
v studiu Radia Beograd in nazadnje leta 1975, ko je obiskal Reprezentativni orkester
Garde JLA, ki je takrat deloval pod vodstvom maestra, podpolkovnika Franca Klinarja.
O bivanju in delovanju Bojana Adamièa v Beogradu sem govoril z ljudmi, s katerimi je
maestro Adamiè najveèkrat sodeloval, in sicer z upokojenim polkovnikom, zadol enim za
glasbene dejavnosti v JLA, Budimirjem Gajiæem, nekdanjim dirigentom Umetniškega
ansambla JLA, skladateljem Emilom Glavnikom, nekdanjim glasbenikom v orkestru
Garde in èlanom Umetniškega ansambla JLA ter z maestrom Vojislavom »Bubišem«
Simièem, nekdanjim dirigentom jazz orkestra RTV Beograd. Podatke, povezane z
Bojanom Adamièem sem iskal tudi na SOKOJ-u, nasledniku SAKOJ-a (Zveza
skladateljev Jugoslavije) in v Društvu skladateljev Srbije, vendar na alost ustrezne
dokumentacije, ki bi osvetlila delovanje B. Adamièa v Beogradu, ne hranijo. V Nacionalni
knji nici Srbije sem uspel najti nekaj podatkov v Biltenu zdru enja skladateljev
Jugoslavije (1970–1975), v èasopisu Zvuk (št. 2 iz leta 1973) in v Ilustrirani vojni reviji
FRONT (letnik 1965 in 1966). Zahvaljujoè naklonjenosti direktorja Radia Beograd
Dušana Raduloviæa in njegovih sodelavcev sem dobil informacije o posnetkih skladb pod
dirigentskim vodstvom Bojana Adamièa, ki se hranijo v glasbeni knji nici oziroma
fonoteki beograjskega radia. Najveè podatkov je bilo mogoèe dobiti v dokumentaciji
Umetniškega ansambla JLA v Arhivu glasbenega oddelka DSNO, ki se nahaja v
vojaškem arhivu v Beogradu.
Zahvaljujem se Ministrstvu za obrambo Republike Srbije - Uradu za javne zadeve in
Umetniškemu ansamblu »Stanislav Binièki« za odobritev vpogleda v dokumente, ki se
nanašajo na delo Bojana Adamièa v Umetniškem ansamblu JLA in ki so še vedno pod
zašèito Zakona o arhivih Republike Srbije. Posebno bi se rad zahvalil naèelniku
Umetniškega ansambla »Stanislav Binièki«, podpolkovniku Stanislavu Stojiljkoviæu in
naèelniku Vojaškega arhiva v Beogradu, polkovniku Miloradu Sekuloviæu in njihovim
sodelavcem, ki so pokazali zanimanje za projekt o Bojanu Adamièu in mi nudili pomoè pri
delu. Iz dostopnih podatkov je razvidno, da je bil Bojan Adamiè v èasu bivanja v
Beogradu aktiven na veè podroèjih. Deloval je kot:
– èlan upravnega odbora in podpredsednik Zveze skladateljev Jugoslavije;
– èlan irije, aran er in dirigent Festivala mladih v Subotici;
– skladatelj glasbe za filme srbskih re iserjev;
– svetovalec Glasbenega oddelka SSNO;
– gostujoèi dirigent revijskega orkestra in mešanega zbora Umetniškega
ansambla JLA in
– skladatelj in aran er glasbe za revijske orkestre Umetniškega ansambla JLA, za
vojaške pihalne orkestre in vojaške zabavne orkestre.
109
