Page 90 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 90
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Primer 23: tonalni konec skladbe Uèenjak v Des-duru, s kadenèno zvezo
DD(9)-D(7-9)-T. Homofonija in harmonija sta najbr v retoriènem pomenu tonskega
slikanja ironije idiliènega, sreènega konca v slogu: »saj ne vedo, kaj delajo«.
PO SVATBI
Skladba je nastala po dvanajsti pesmi v Pavèkovi zbirki, leta 1975, in sicer za
Mladinski pevski festival v Celju, leto pozneje pa je izšla v festivalski zbirki
Mladinski zbori (glej tabelo s seznamom skladb, primer 7). Skladatelj je skladbo
oblikoval na dveh svatovskih plesih, polki (binarni del) in valèku (ternarni del); v
obeh delih z istim kompozicijskim gradivom (glej primera 22 in 25 ter ju
primerjaj).
Primer 24: zaèetek skladbe Po svatbi; tonalna harmonija je postavljena
funkcionalno konfliktno, kar ustvarja vtis nerodnosti, groteske, npr. v 1. taktu si na prvi
dobi stojita nasproti tonièna in subdominantna funkcija (H-C), na drugi dobi
subdominantna in tonièna (C-H po poudarjeni, spodnji menjalni noti). To je pogost
harmonski prijem skladatelja. Motiv je parafraza ljudske, zabavne glasbe v plesnem ritmu
polke.
90
Primer 23: tonalni konec skladbe Uèenjak v Des-duru, s kadenèno zvezo
DD(9)-D(7-9)-T. Homofonija in harmonija sta najbr v retoriènem pomenu tonskega
slikanja ironije idiliènega, sreènega konca v slogu: »saj ne vedo, kaj delajo«.
PO SVATBI
Skladba je nastala po dvanajsti pesmi v Pavèkovi zbirki, leta 1975, in sicer za
Mladinski pevski festival v Celju, leto pozneje pa je izšla v festivalski zbirki
Mladinski zbori (glej tabelo s seznamom skladb, primer 7). Skladatelj je skladbo
oblikoval na dveh svatovskih plesih, polki (binarni del) in valèku (ternarni del); v
obeh delih z istim kompozicijskim gradivom (glej primera 22 in 25 ter ju
primerjaj).
Primer 24: zaèetek skladbe Po svatbi; tonalna harmonija je postavljena
funkcionalno konfliktno, kar ustvarja vtis nerodnosti, groteske, npr. v 1. taktu si na prvi
dobi stojita nasproti tonièna in subdominantna funkcija (H-C), na drugi dobi
subdominantna in tonièna (C-H po poudarjeni, spodnji menjalni noti). To je pogost
harmonski prijem skladatelja. Motiv je parafraza ljudske, zabavne glasbe v plesnem ritmu
polke.
90
