Page 92 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 8, zvezek 17 / Year 8, Issue 17, 2012
P. 92
NIMIR CIGLIÈ (1921–2006)
Primer 28: sklepni del skladbe Po svatbi, s kratko, periodièno imitacijo in tonalnim
koncem z izjemnimi, netipiènimi postopi, skokom s IV. stopnje (septime dominantnega
septakorda) na I. v spodnjem glasu, v zgornjem pa z vodilnega tona na terco toniènega
kvintakorda.
NAŠA PESEM
Uglasbitev znamenite pesmi Karla Destovnika-Kajuha je prva objavljena in
morda tudi ustvarjena zborovska skladba skladatelja Ciglièa. Glasbeni stavek je
obèuten, recimo, da v romantièni tradiciji, s tonalno, kromatièno harmonijo in
nekaterimi impresionistièno oblikovanimi odseki. Navkljub nenavadnim
harmonskim zapletom pa je harmonija oblikovana pregledno in konsekventno.
Dve mesti v tiskani partituri sta drugaèni kot v rokopisni. Po mojem mnenju sta
bolje oblikovani v rokopisu. V dosedanjih analizah sem se pogosto sreèeval z
odstopanji tiskanih razlièic od rokopisnih. Rokopisne so najveèkrat boljše kot
tiskane; tako kompozicijsko kot interpretacijsko. Kot bi prepisovalci in uredniki
ne bili povsem kos stavku naših sodobnih skladateljev. Slednji bi pred tiskom
morali imeti še mo nost za zadnje korekcije. Èe so jih imeli, so morda površno
pogledali prepise. Lahko pa, da so se z morebitnimi spremembami strinjali ali jih
tik pred tiskarskim »zdajci« celo predlagali sami. Vsekakor bi bilo vedno dobro,
èe bi si zborovodje pred pripravo in študijem skladbo ogledali tudi v rokopisu.
Bralce vabim, da sami premislijo o obeh mestih v obravnavani skladbi (primera
29 in 30) in o njima presodijo.
92
Primer 28: sklepni del skladbe Po svatbi, s kratko, periodièno imitacijo in tonalnim
koncem z izjemnimi, netipiènimi postopi, skokom s IV. stopnje (septime dominantnega
septakorda) na I. v spodnjem glasu, v zgornjem pa z vodilnega tona na terco toniènega
kvintakorda.
NAŠA PESEM
Uglasbitev znamenite pesmi Karla Destovnika-Kajuha je prva objavljena in
morda tudi ustvarjena zborovska skladba skladatelja Ciglièa. Glasbeni stavek je
obèuten, recimo, da v romantièni tradiciji, s tonalno, kromatièno harmonijo in
nekaterimi impresionistièno oblikovanimi odseki. Navkljub nenavadnim
harmonskim zapletom pa je harmonija oblikovana pregledno in konsekventno.
Dve mesti v tiskani partituri sta drugaèni kot v rokopisni. Po mojem mnenju sta
bolje oblikovani v rokopisu. V dosedanjih analizah sem se pogosto sreèeval z
odstopanji tiskanih razlièic od rokopisnih. Rokopisne so najveèkrat boljše kot
tiskane; tako kompozicijsko kot interpretacijsko. Kot bi prepisovalci in uredniki
ne bili povsem kos stavku naših sodobnih skladateljev. Slednji bi pred tiskom
morali imeti še mo nost za zadnje korekcije. Èe so jih imeli, so morda površno
pogledali prepise. Lahko pa, da so se z morebitnimi spremembami strinjali ali jih
tik pred tiskarskim »zdajci« celo predlagali sami. Vsekakor bi bilo vedno dobro,
èe bi si zborovodje pred pripravo in študijem skladbo ogledali tudi v rokopisu.
Bralce vabim, da sami premislijo o obeh mestih v obravnavani skladbi (primera
29 in 30) in o njima presodijo.
92
